<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191286"><dc:title>Veljavnost notranje strukture slovenske različice Kratkega vprašalnika temne triade (SD3)</dc:title><dc:creator>Senica,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komidar,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zager Kocjan,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>subklinični narcisizem</dc:subject><dc:subject>makiavelizem</dc:subject><dc:subject>subklinična psihopatija</dc:subject><dc:subject>Kratki vprašalnik temne triade SD3</dc:subject><dc:subject>veljavnost notranje strukture</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo preverjali merske značilnosti slovenske različice Kratkega vprašalnika temne triade (angl. Short dark triad [SD3]; Jones in Paulhus, 2014). SD3, ki je sestavljen iz 27 postavk, meri izraženost narcisizma, makiavelizma in psihopatije, treh osebnostnih lastnosti, ki sestavljajo konstrukt temne triade. Študija je zajela vzorec 785 delovno aktivnih posameznikov, starih od 21 do 70 let (od tega 67,3 % žensk). Veljavnost notranje strukture vprašalnika smo ocenili s potrjevalno faktorsko analizo. Preverili smo prileganje v teoriji najbolj podprtega trifaktorskega modela, pa tudi enofaktorskega in dvofaktorskega ter dveh hierarhičnih in dveh bifaktorskih modelov. Zaradi nizkih ali negativnih korelacij med postavkami ter nezadovoljivih faktorskih uteži smo iz slovenske različice vprašalnika izločili eno postavko narcisizma, dve postavki makiavelizma in dve postavki psihopatije. Po pregledu modifikacijskih kazalnikov smo sprostili kovariance napak med dvema postavkama psihopatije, dvema postavkama makiavelizma in dvema postavkama narcisizma. Upoštevajoč naštete prilagoditve sta trifaktorski in dvofaktorski model izkazovala primerljivo prileganje podatkom; odločitev za trifaktorsko rešitev je temeljila predvsem na teoretični utemeljenosti ločevanja treh dimenzij temne triade. Poleg tega smo preverili tudi mersko invariantnost prek spola in ugotovili, da drži le šibka (metrična) invariantnost. To pomeni, da primerjave povprečnih dosežkov med spoloma niso smiselne.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-13 14:12:36</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>191286</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
