<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191253"><dc:title>Vpliv bazičnosti AOD žlindre na čistost nerjavnega jekla AISI 304L</dc:title><dc:creator>Pašić,	Armin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burja,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>AISI 304L</dc:subject><dc:subject>AOD</dc:subject><dc:subject>bazičnost žlindre</dc:subject><dc:subject>sulfidna kapaciteta</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:subject>čistost jekla</dc:subject><dc:description>Čistost nerjavnega jekla pomembno vpliva na njegovo livnost ter na površinsko kakovost in uporabne lastnosti končnih izdelkov. Pri izdelavi jekla AISI 304L imajo pomembno vlogo nekovinski vključki, katerih število, velikost in kemijska sestava so odvisni od procesnih pogojev, sestave žlindre ter ravnanja z njo med posameznimi fazami izdelave.
V magistrskem delu je bil raziskan vpliv bazičnosti žlindre med postopkom argon-kisikovega razogljičenja (angl. Argon Oxygen Decarburization, AOD) na čistost nerjavnega jekla AISI 304L. Primerjana sta bila dva tehnološka postopka. Pri prvem postopku je bila uporabljena žlindra AOD z nižjo bazičnostjo 1,2, ki je bila po končani AOD-obdelavi popolnoma odstranjena. V ponovčni peči je bila nato oblikovana nova kalcijevo-aluminatna rafinacijska žlindra. Pri drugem postopku je bila uporabljena standardna AOD-žlindra z bazičnostjo 1,5, pri čemer je bil del žlindre prenesen v ponovčno peč.
V industrijskih razmerah jeklarne SIJ Acroni je bilo izdelanih šest šarž, po tri za vsak postopek. Na vzorcih jekla in žlindre so bile izvedene kemijske analize, določena je bila vsebnost skupnega kisika, izračunane pa so bile vrednosti bazičnosti, optične bazičnosti, sulfidne kapacitete in porazdelitvenega razmerja žvepla. Čistost jekla je bila ovrednotena z avtomatsko analizo nekovinskih vključkov.
Rezultati so pokazali, da je standardna AOD-žlindra ugodneje vplivala na čistost taline po obdelavi v AOD-konvertorju in na učinkovitost razžveplanja. Kljub temu sta se pri postopku z nižjo bazičnostjo med nadaljnjo obdelavo v ponovčni peči učinkovito zmanjšala število nekovinskih vključkov in vsebnost skupnega kisika. Končna vsebnost skupnega kisika je pri postopku z nižjo bazičnostjo znašala 45 ppm, pri standardnem postopku pa 54 ppm.
Rezultati kažejo, da na končno čistost jekla AISI 304L poleg bazičnosti AOD-žlindre pomembno vpliva tudi ravnanje z žlindro skozi celotno tehnološko pot.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-13 09:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191253</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
