<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191055"><dc:title>Vloga proteomike v diagnostiki klinično pomembnega raka prostate - preliminarni rezultati študije</dc:title><dc:creator>Ditz,	Iztok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrkolj,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Joško	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šelb,	Julij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>rak prostate</dc:subject><dc:subject>proteomika</dc:subject><dc:subject>diagnostika</dc:subject><dc:description>Rak prostate (CaP) je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Obstoječ diagnostični algoritem s PSA (prostata specifičen antigen) in BX (biopsija prostate) ima številne omejitve, predvsem v sivi coni vrednosti PSA (2–10 ng/mL). Cilj sodobne diagnostike je izboljšanje specifičnosti in občutljivosti testov ter prepoznavanje klinično pomembnega CaP G 7 (Gleason ≥ 7). Proteomika kot veda o proteinih omogoča identifikacijo tumorskih označevalcev, ki lahko izboljšajo selekcijo bolnikov za biopsijo. V študiji smo analizirali 83 bolnikov, ki so opravili MR (magnentna resonanca)-ciljano fuzijsko TRUZ (transrektalni ultrazvok) BX prostate, ob tem pa so jim bili odvzeti vzorci za analizo tumorskih označevalcev s testom Olink Target 96 Oncology II. Najdenih je bilo več tumorskih označevalcev s statistično značilnimi razlikami med skupinami: ITGAV, TRAIL, FGF-BP1 in MSLN, med katerimi so prvi trije pokazali najvišjo uporabnost za diagnostiko klinično pomembnega raka prostate.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-11-11 11:18:25</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>191055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Objavljeni članek je v repozitorij shranjen na podlagi dovoljenja uredništva nadrejene revije. (Datum opombe: 11.11.2026)</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
