<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191036"><dc:title>Termodinamična analiza in optimizacija homogenizacije zlitine AlMg6</dc:title><dc:creator>Smogavec,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balaško,	Tilen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraner,	Jakob	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeva zlitina AlMg6</dc:subject><dc:subject>homogenizacijsko žarjenje</dc:subject><dc:subject>β-faza</dc:subject><dc:subject>termodinamski izračuni</dc:subject><dc:subject>diferenčna vrstična kalorimetrija</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bila preučena aluminijeva zlitina AlMg6, pri kateri neustrezna mikrostruktura po litju povzroča težave pri valjanju v vročem. Namen raziskave je bil identificirati faze v litem stanju, ovrednotiti vpliv časa homogenizacijskega žarjenja na njihovo raztapljanje ter določiti enostopenjski režim, ki bi lahko nadomestil obstoječi večstopenjski industrijski postopek. Fazna ravnotežja za dejansko sestavo zlitine s 6,16 mas. % Mg so bila izračunana s programskim orodjem Thermo-Calc. Izvedeni so bili trije tipi izračunov: izopletni fazni diagram, ravnotežni deleži faz v odvisnosti od temperature in Scheilov izračun neravnotežnega strjevanja. Vzorci s petih mest prečnega prereza industrijsko ulite brame so bili žarjeni pri 540 °C od 4 do 14 h in gašeni v vodi, nato pa analizirani z diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC) ter s svetlobno in vrstično elektronsko mikroskopijo z energijsko disperzijsko spektroskopijo. Scheilov izračun je napovedal nastanek β-faze (Al3Mg2) ob koncu strjevanja pri neravnotežni temperaturi solidus 449,6 °C, kar se je ujemalo z endotermnim učinkom pri 448–451 °C na DSC ogrevnih krivuljah litih vzorcev. Po homogenizaciji tega učinka ni bilo več zaznati, razen pri enem robnem vzorcu po 6 h. Temperatura začetka glavnega talilnega vrha se je po homogenizaciji zvišala s 553–555 °C na 562–570 °C, površinski delež intermetalnih faz pa se je pri daljših časih znižal do 0,6 %. Fazi Al13Fe4 in Mg2Si sta skladno z izračuni ostali prisotni tudi po 14 h. Kot najustreznejša je bila predlagana enostopenjska homogenizacija pri 540 °C s trajanjem 8 h; teoretično bi zadoščalo že 6 h, vendar daljši čas zagotavlja zanesljivejšo raztopitev β-faze po celotnem prerezu brame.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-11 09:00:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191036</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
