<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191004"><dc:title>ANALIZA POVEZANOSTI VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA S TRGOM DELA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE</dc:title><dc:creator>Pavlič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravšelj,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>zaposljivost diplomantov</dc:subject><dc:subject>praktične izkušnje</dc:subject><dc:subject>kakovost visokega šolstva</dc:subject><dc:subject>študijska področja.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava povezanost visokošolskega izobraževanja in trga dela v
Sloveniji, Nemčiji in na Finskem ter izbrane države umešča v širši evropski okvir.
Namen analize je bil ugotoviti, kako so kakovost in prilagodljivost visokošolskih
sistemov, razlike med študijskimi področji, globalni izzivi in praktične izkušnje povezani
z zaposljivostjo diplomantov.
Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov. Kvantitativni del vključuje opisno
statistično analizo podatkov Eurostata, OECD, Eurydice, Cedefopa in nacionalnih
statističnih institucij. Kvalitativni del temelji na deduktivni metodi, metodah analize,
sinteze, deskripcije, kompilacije in komparacije ter kritični analizi strokovne in
znanstvene literature.
Ugotovitve kažejo, da je visokošolska izobrazba praviloma povezana z boljšimi
zaposlitvenimi možnostmi, vendar sama ne zagotavlja strokovno ustrezne in stabilne
zaposlitve. Z zaposljivostjo so povezani kakovost študija, praktične izkušnje, izbrano
področje in razmere na nacionalnem trgu dela. Najtesnejšo povezavo s trgom dela
imajo področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, tehnike, zdravstva in druga
področja STEM. Nemčija izstopa po dualnem študiju, Finska po univerzah uporabnih
znanosti in spremljanju diplomantov, Slovenija pa po razširjenem študentskem delu.
Rezultati so uporabni za visokošolske institucije, delodajalce in oblikovalce politik pri
razvoju študijskih programov, praktičnega usposabljanja in karierne podpore. Omejitev
raziskave predstavlja uporaba sekundarnih in metodološko raznolikih podatkov.
Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno dopolniti z anketami diplomantov, intervjuji z
delodajalci in dolgoročnim spremljanjem poklicnih poti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-10 10:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
