<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190979"><dc:title>Meritve nihajnih časov in analiza lastnega nihanja stavb za seizmični stresni test stavbnega fonda</dc:title><dc:creator>Ermanoska,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Janevski,	Antonio	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>pospeškomer</dc:subject><dc:subject>ambientalne vibracije</dc:subject><dc:subject>analiza lastnega nihanja</dc:subject><dc:subject>nihajni čas</dc:subject><dc:subject>nihajna oblika</dc:subject><dc:subject>numerično modeliranje</dc:subject><dc:subject>primerjava rezultatov</dc:subject><dc:description>Nihajni čas je ena izmed pomembnih dinamičnih karakteristik, ki vplivajo na potresni odziv stavbe in določitev potresnih zahtev, vendar je njegova ocena pri numeričnem modeliranju obstoječih stavb povezana z negotovostmi, zlasti v povezavi z določitvijo togosti stavbe. Meritve ambientalnih vibracij omogočajo neposredno oceno dinamičnih lastnosti stavb pri majhnih amplitudah nihanja in s tem preverjanje predpostavk numeričnega modeliranja. V magistrski nalogi smo analizirali tri obstoječe stavbe, vključene v seizmični stresni test stavbnega fonda Univerze v Ljubljani. Na podlagi meritev ambientalnih vibracij smo določili nihajne čase in nihajne oblike ter jih primerjali z rezultati modalnih analiz numeričnih modelov, izdelanih v programu ETABS. Analiziran je bil predvsem vpliv predpostavk glede togosti konstrukcijskih elementov vključno z upoštevanjem vpliva zidanih polnil. Rezultati so pokazali, da so pri stavbah NTF1 in NTF2 modeli z reducirano togostjo zaradi predpostavljene razpokanosti prerezov dali daljše nihajne čase in večja odstopanja od meritev, medtem ko se je ujemanje pri modelih brez redukcije togosti izboljšalo. Dodatno upoštevanje zidanih polnil je ujemanje še izboljšalo. Pri stavbi NTF2 so se odstopanja prvih treh nihajnih časov zmanjšala s približno 66 %, 62 % in 57 % na 20 %, 19 % in 7 %. Pri stavbi BF sprememba predpostavke glede togosti ni izboljšala ujemanja za vse nihajne oblike. Rezultate omejujejo negotovosti glede projektne dokumentacije, materialnih lastnosti in poenostavitev numeričnih modelov. Nadaljnje raziskave bi morale z nelinearnimi analizami ovrednotiti vpliv razpokanosti in polnil na potresni odziv ter pomen meritev ambientalnih vibracij za oceno potresne odpornosti in načrtovanje utrditve obstoječih stavb.</dc:description><dc:publisher>[S. Ermanoska]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-09 15:57:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>