<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190918"><dc:title>Trend naraščanja legioneloz: analiza sodobnih dejavnikov tveganja</dc:title><dc:creator>Sovinc,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>Legionella</dc:subject><dc:subject>legioneloza</dc:subject><dc:subject>hladna pitna voda</dc:subject><dc:subject>interne vodovodne napeljave</dc:subject><dc:subject>vročinski valovi</dc:subject><dc:subject>padavine</dc:subject><dc:description>Uvod: Legioneloze predstavljajo vse pomembnejši javnozdravstveni izziv, njihovo naraščanje pa je povezano s prepletanjem okoljskih, tehnoloških in sistemskih dejavnikov. Poleg značilnosti in upravljanja vodovodnih sistemov postajajo vse pomembnejši sodobni dejavniki tveganja, povezani s podnebnimi spremembami, energetskim prehodom ter spremembami temperaturnih razmer v vodovodnih sistemih. Teoretično izhodišče: Višje zunanje temperature lahko prispevajo k segrevanju hladne vode v internih vodovodnih napeljavah, medtem ko lahko ukrepi za zmanjševanje porabe energije in vode spreminjajo temperaturne in hidravlične razmere v sistemih. Poseben izziv predstavljajo hladnovodni sistemi in že vzpostavljena kolonizacija, saj lahko bakterije rodu Legionella ob ugodnih pogojih vztrajajo v biofilmu in se razmnožujejo tudi v hladni vodi. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti sodobne dejavnike tveganja za naraščanje legioneloz ter v empiričnem delu preveriti prisotnost in koncentracijo bakterij Legionella spp. v hladni vodi interne vodovodne napeljave v povezavi z vremenskimi in temperaturnimi razmerami, zlasti med vročinskimi valovi in ob intenzivnih padavinah. Metode dela: V sedmih objektih je bilo v različnih vremenskih in temperaturnih razmerah odvzetih skupno 72 vzorcev hladne pitne vode. Spremljali smo vremenske pogoje, temperaturo hladne vode ob odvzemu vzorca in po dveh minutah točenja, izbrane fizikalno-kemijske parametre ter prisotnost in koncentracijo bakterij Legionella spp. Rezultate smo analizirali glede na temperaturo hladne vode in vremenske razmere ter jih povezali z izbranimi značilnostmi objektov in internih vodovodnih napeljav. Rezultati: Med vročinskima valovoma je temperatura hladne vode na posameznih odvzemnih mestih dosegla oziroma presegla 25 °C tako ob odvzemu vzorca kot po dveh minutah točenja. Prisotnost bakterij Legionella spp. je bila statistično značilno pogostejša pri temperaturah hladne vode ≥ 20 °C, tako ob odvzemu vzorca (79,2 % proti 27,1 %; p &lt; 0,001) kot po dveh minutah točenja (76,9 % proti 37,3 %; p = 0,013). Rezultati so pokazali tudi pogosto ponavljanje pozitivnih rezultatov na istih odvzemnih mestih, kar poudarja pomen predhodnega stanja internega vodovodnega sistema in morebitne že vzpostavljene kolonizacije. Vpliv vročinskih valov na koncentracijo bakterij Legionella spp. ter vpliv intenzivnih padavin na njihovo prisotnost z rezultati ni bilo mogoče statistično potrditi. Zaključek: Rezultati kažejo, da je segrevanje hladne vode pomemben dejavnik, povezan s prisotnostjo bakterij Legionella spp., pri čemer je pomembno tudi predhodno stanje vodovodnega sistema.</dc:description><dc:publisher>[A. Sovinc]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-07 07:46:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
