<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190856"><dc:title>Performativnost in evfemizmi v razpravah o zaključku življenja</dc:title><dc:creator>Strehovec,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>evtanazija</dc:subject><dc:subject>pomoč pri samomoru</dc:subject><dc:subject>performativnost</dc:subject><dc:subject>evfemizem</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>bioetika</dc:subject><dc:subject>javni diskurz</dc:subject><dc:subject>upanje</dc:subject><dc:description>Razprava o evtanaziji in pomoči pri samomoru se v znatni meri odloča na ravni jezika, preden se začne na ravni etične argumentacije. Prispevek z izhodiščem v Austinovi teoriji performativov in razširitvi pojma performativnosti J. Butler analizira jezikovne strategije zagovornikov uzakonitve: evfemistično preimenovanje, čustveno uokvirjanje in kopičenje vrednostno pozitivnih pojmov, kar ponazori s slovenskim predlogom zakona o legalizaciji samomora s pomočjo iz leta 2023. Ob empiričnih raziskavah o vplivu formulacije vprašanj na izraženo podporo obravnava ugovor, da je protiterminologija nasprotnikov prav tako performativna, in ga razreši z merilom definicijske transparentnosti, ki zavezuje obe strani. Sklep utemelji teološko razsežnost: krščansko izročilo besede zavezuje k resnicoljubnemu jeziku o koncu življenja. Zahtevo po resnicoljubnem poimenovanju prispevek utemelji eku-mensko: poleg katoliškega izročila jo potrdita tudi evangeličanska in pravoslavna tradicija.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-05 13:17:04</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>190856</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>