<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190844"><dc:title>Sestra Serafina Černe in druge šolske sestre misijonarke med Indijanci v Južni Ameriki</dc:title><dc:creator>Kolar,	Bogdan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenske šolske sestre</dc:subject><dc:subject>misijoni</dc:subject><dc:subject>Paragvaj</dc:subject><dc:subject>Indijanci rudo Nivaclé</dc:subject><dc:description>Slovenske šolske sestre so v Južni Ameriki poleg dela med rojaki razvile razgibano vzgojno-izobraževalno in zdravstveno delo med indijanskima plemenoma Toba in Čulupi v Argentini in Paragvaju. Prve sestre so se z misijonskimi pogoji dela srečale v kraju Laishi blizu paragvajske meje. Leta 1936 so prve štiri sestre odprle misijonsko postojanko Mision San José Esteros v tej državi. V nadaljevanju so začele še drugo postojanko Mision San Leonardo v paragvajski pokrajini Chaco Paraguayo v zamočvirjenem porečju reke Pilcomayo. Tri desetletja (1936–1966) je bila osrednja osebnost misijona in predstojnica sestrske skupnosti s. Serafina Černe, ki se je, poleg drugih dejavnosti na misijonski postaji, posvetila preučevanju izvirnega jezika prebivalcev in pripravi prvega učbenika v njihovem jeziku. Ta je kasneje postal osnova za pripravo drugih šolskih knjig. Ker so šolske sestre že vse od začetka med svoje članice sprejemale tudi dekleta izmed domačega prebivalstva, so ta postopoma prevzela oskrbovanje misijonskih postaj in izvirnega dela med prvotnim prebivalstvom. Zadnja Slovenka, ki je delovala v tem misijonu, je bila s. Tadeja Mozetič (umrla je leta 2019). Razprava predstavlja delo, ki so ga za ohranjanje izvirne indijanske kulture opravile slovenske šolske sestre.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-05 12:34:28</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>190844</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
