<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190843"><dc:title>Kontinuiteta in preobrazba slovenskega pastoralnega modela v župniji sv. Antona v Elyju v Minnesoti (1887–2022)</dc:title><dc:creator>Hazemali,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Ely</dc:subject><dc:subject>Minnesota</dc:subject><dc:subject>župnija sv. Antona</dc:subject><dc:subject>slovensko-ameriška skupnost</dc:subject><dc:subject>etnična župnija</dc:subject><dc:subject>cerkvena zgodovina</dc:subject><dc:description>Prispevek obravnava delovanje slovenskih duhovnikov v župniji sv. Antona Padovanskega v Elyju v severni Minnesoti od misijonarske dobe do danes kot zaporedje prelomov in kontinuitet v življenju priseljenske župnije. S primerjalno analizo treh stalnih dimenzij, institucionalno-skupnostne, jezikovno-etnične in dimenzije pastoralnega modela, avtorja sledita transformaciji, v kateri se je »slovensko« v župnijskem življenju postopoma preobrazilo iz demografskega dejstva v zavestno prizadevanje in nazadnje v dediščino. Izhodiščni model, ki ga je vzpostavil monsinjor Jožef Frančišek Buh, je temeljil na organski etničnosti, misijonarski mobilnosti in trojni pastoralni vlogi duhovnika kot liturgičnega, or-ganizacijskega in simbolnega središča skupnosti. Dolgo župnikovanje Franka Mihelčiča je ta model ohranjal z naraščajočim naporom in ga institucionalno dvignil do simbolnega vrha s posvetitvijo tretje cerkvene stavbe leta 1958, hkrati pa je v globinah župnijskega življenja že potekala prikrita erozija slovenskega jezikovnega in etničnega značaja. Povojni duhovniki, med njimi Janez Dolšina in Janez Šuštaršič, oba politična emigranta iz Jugoslavije, so »slovensko« vzdrževali kot refleksivno, ne več organsko kategorijo. V najnovejšem obdobju je župnija sv. Antona prerasla v institucijo z bogato slovensko zgodovino, v kateri »slovensko« nastopa predvsem kot dediščinska identiteta.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-05 12:30:12</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>190843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
