<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190787"><dc:title>Geološki model Kanina s speleološko analizo</dc:title><dc:creator>Špetič,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrovšek,	Franci	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Geološki model</dc:subject><dc:subject>Kanin</dc:subject><dc:subject>Visual Karsys</dc:subject><dc:subject>struktura</dc:subject><dc:subject>podzemna voda</dc:subject><dc:subject>potek jamskih rovov</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen tridimenzionalni geološki model Kaninskega masiva, izdelan v programskem okolju Visual Karsys. Namen dela je bil združiti obstoječe geološke, hidrogeološke in speleološke podatke ter z njihovo prostorsko primerjavo izboljšati razumevanje strukture masiva, razporeditve podzemne vode in razvoja jamskih sistemov. Model sem izdelal na podlagi digitalnega modela reliefa, geološke karte in petnajstih geoloških profilov. Vanj sem vključil glavne litološke enote, pomembnejše prelomne strukture, izvire ter izbrane jamske poligone. Geološko zgradbo sem prikazal s sedmimi prerezi modela, podzemno vodo pa sem uspešno zmodeliral za izvire Boka, Goriuda, Možnica in Sella Nevea. Lokacija obviselega vodnega telesa v zaledju izvira Boka je bila potrjena s koordinatami jamskih sifonov, rezultati podzemne vode izvirov Možnica in Sella Nevea pa kažejo možnost, da imata izvira skupno podzemno vodo. Vpliv geološke zgradbe na razvoj jamskih sistemov sem preučeval s primerjavo poteka jam glede na prelomne strukture in litološko mejo dachsteinskega apnenca in glavnega dolomita. Analiza poteka jamskih rovov je pokazala, da je njihov razvoj močno povezan s prelomnimi strukturami, medtem ko se vpliv meje med dachsteinskim apnencem in glavnim dolomitom prostorsko spreminja. Nekatere jame se ob stiku z dolomitom usmerijo vodoravno v epifreatične rove, druge pa se skozi glavni dolomit kot brezna nadaljujejo navpično, kar kaže na njegovo prostorsko spremenljivo zakraselost in prepustnost. Primerjava jam na Kaninskih podih in Rombonu nakazuje, da je na njihov razvoj vplivala tudi oblika Kaninskega nariva. Na Rombonu potek jam sledi obliki narivne ploskve, na Kaninskih podih pa ne, saj so jame razvite vertikalno do erozijske baze. Izdelani model omogoča prostorski prikaz geološke strukture, podzemne vode in jam ter predstavlja možno izhodišče za nadaljnje geološke, hidrogeološke in speleološke raziskave Kanina.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-04 09:00:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
