<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190779"><dc:title>Vpliv količine telesne (ne)dejavnosti na sestavo telesa in srčno-dihalno zmogljivost mladostnikov</dc:title><dc:creator>Ručigaj,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golja,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna nedejavnost</dc:subject><dc:subject>sedeč življenjski slog</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:subject>indeks 
telesne mase</dc:subject><dc:subject>odstotek telesnega maščevja</dc:subject><dc:subject>obseg pasu</dc:subject><dc:subject>srčno-dihalna zmogljivost</dc:subject><dc:subject>slovenski mladostniki</dc:subject><dc:description>V naši raziskavi smo ugotavljali ali je količina telesne nedejavnosti močneje povezana s 
telesno sestavo in srčno-dihalno zmogljivostjo mladostnikov kot količina zmerne do 
visoko intenzivne telesne dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 2017 mladostnikov 
iz slovenskih osnovnih in srednjih šol, starih med 12 in 19 let, podatki pa so bili 
pridobljeni v okviru raziskave ARTOS (Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji) 
2023 in 2024. Za oceno zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti smo uporabili 
vprašalnik SHAPES, količino telesne nedejavnosti pa ocenili kot skupni čas, preživet v 
posameznih oblikah sedečega vedenja. Za izračun telesne sestave smo uporabili rezultate 
antropometričnih meritev. Indeks telesne mase smo izračunali iz telesne višine in telesne 
mase, odstotek telesne maščobe smo ocenili iz rezultatov meritev kožnih gub, 
abdominalno debelost pa z obsegom pasu. Za izračun srčno-dihalne zmogljivosti smo 
uporabili podatke, pridobljene pri 20-metrskem stopnjevalnem teku. Za analizo 
podatkov smo uporabili primerne statistične analize. Rezultati so pokazali, da je količina 
zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti močneje povezana z antropometričnimi 
značilnostmi (indeksom telesne mase) ter srčno-dihalno zmogljivostjo, kot količina 
telesne nedejavnosti. Ugotovili pa smo, da je telesna nedejavnost neodvisno povezana s 
srčno-dihalno zmogljivostjo mladostnikov. V skupini mladostnikov, ki dosega 
priporočila za telesno dejavnost, so imeli mladostniki z nizko količino telesne 
nedejavnosti statistično značilno višjo srčno-dihalno zmogljivost od vrstnikov z visoko 
količino telesne nedejavnosti. Na podlagi teh ugotovitev zaključujemo, da je pomembno 
razvijati preventivne ukrepe, ki mlade spodbujajo ne le k doseganju zadostne količine 
zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti, temveč tudi k zmanjševanju časa, 
preživetega v različnih oblikah sedečega vedenja.</dc:description><dc:publisher>[N. Ručigaj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-04 07:15:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
