<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190725"><dc:title>Preventivni pristopi in strategije za doseganje celostnega blagostanja pianistov</dc:title><dc:creator>Marko,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pucihar,	Ilonka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poklic glasbenika</dc:subject><dc:subject>psihofizične obremenitve</dc:subject><dc:subject>pianisti</dc:subject><dc:subject>preventivni pristop</dc:subject><dc:subject>blagostanje</dc:subject><dc:subject>model PERMA+H</dc:subject><dc:description>Glasbeni poklic združuje visoko stopnjo umetniških in tehničnih zahtev z intenzivnimi psihofizičnimi obremenitvami, ki se med glasbeniki pogosto odražajo v mišično-skeletnih težavah, nastopni anksioznosti, depresiji in izgorelosti. Pianisti so med glasbeniki v posebej zahtevnem položaju. Solistična narava poklica, dolgotrajno sedenje, zgodnja specializacija, tekmovalno okolje in podzastopanost v obstoječih raziskavah opredeljujejo specifičen profil obremenitev, ki zahteva poseben pristop.
Obstoječe obravnave glasbenikovih izzivov ostajajo večinoma reaktivne – usmerjene v odpravljanje že nastalih težav. Magistrska naloga zagovarja premik k preventivnemu pristopu, ki deluje pred nastankom težav z namensko krepitvijo blagostanja. Zaostajanje preventive v praksi vzdržujejo kulturne vrednote glasbenega izobraževanja, kot so tehnično mojstrstvo, umetniška dovršenost in tekmovalni dosežek, stigma ob razkritju težav in institucionalna inercija.
Naloga se teoretično opira na pozitivno psihologijo in njen model PERMA+H, ki ga dopolnjujejo teorija samodoločenosti, model delovnih zahtev in virov ter okvir mreže Healthy Conservatoires. Na tej osnovi je razvit prilagojen model blagostanja za glasbenike, strukturiran v šest dimenzij: psihološko dimenzijo, telesno dimenzijo, dimenzijo vključenosti in zanosa, socialno dimenzijo, dimenzijo smisla in identitete ter profesionalno in študijsko dimenzijo.
Peto poglavje organizira preventivne strategije po teh dimenzijah: psihološke strategije vključujejo kognitivno prestrukturiranje, mentalno vadbo in čuječnost; telesne naslavljajo upravljanje obremenitve, ergonomijo in zgodnje prepoznavanje simptomov; strategije vključenosti in zanosa vključujejo ustvarjanje pogojev za zanos z ravnovesjem med izzivom in sposobnostmi; socialne obravnavajo pomen socialne podpore; dimenzija smisla izpostavlja ločevanje nastopne uspešnosti od osebne vrednosti; profesionalne in študijske strategije pa pokrivajo karierno pismenost in pedagoški pristop, ki podpira avtonomijo.
Osrednja ugotovitev naloge je, da načrtna krepitev blagostanja glasbeniku ne zagotavlja le večje odpornosti in dolgotrajnosti kariere, temveč deluje kot varovalni dejavnik, ki zmanjšuje tveganje za nastanek poškodb in duševnih stisk ter ustvarja pogoje za globlje in svobodnejše umetniško izražanje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-02 12:31:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190725</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
