<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190648"><dc:title>Strategije usklajevanja dela in prostega časa med osebami, ki redno opravljajo nočno delo</dc:title><dc:creator>Žiberna,	Iris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babnik,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nočno delo</dc:subject><dc:subject>usklajenost poklicnega in zasebnega življenja</dc:subject><dc:subject>utrujenost</dc:subject><dc:subject>družinski odnosi</dc:subject><dc:subject>spoprijemanje</dc:subject><dc:description>Nočno delo zaradi svojega vpliva na spanje, zdravje, odnose in vsakodnevno organizacijo življenja predstavlja pomemben izziv za posameznike, ki ga redno opravljajo. Kljub temu je bilo doslej opravljenih malo raziskav, ki bi se osredotočale na doživljanje usklajevanja nočnega dela in prostega časa ter na spreminjanje strategij spoprijemanja z nočnim delom med posameznikovo kariero. Namen magistrskega dela je bil raziskati usklajevanje dela in prostega časa; težave, s katerimi se posamezniki pri tem srečujejo; ter strategije, ki jih uporabljajo za njihovo obvladovanje. Prav tako je bilo proučeno, kako se njihove izkušnje in strategije s časom spreminjajo. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji s heterogenim vzorcem 19 oseb, ki redno opravljajo nočno delo ali so ga opravljale. Rezultati so bili analizirani s tematsko analizo. Udeleženci so usklajevanje dela in prostega časa doživljali kot omejeno zaradi utrujenosti in pomanjkanja energije, potrebe po spanju in regeneraciji po nočni izmeni. Težave, povezane z nočnim delom, so se odražale na področju telesnega in duševnega zdravja ter medosebnih odnosov. Kot odgovor na te težave so udeleženci razvijali različne strategije, povezane z načrtovanjem časa, sproščanjem, telesno dejavnostjo ter načrtnim ohranjanjem stikov z bližnjimi. Strategije so oblikovali samostojno, pri čemer niso poročali o izobraževanju znotraj delovnih organizacij. V času kariere so strategije prilagajali glede na svoje izkušnje, življenjske okoliščine in prioritete. Ugotovitve poudarjajo, da udeleženci strategije prilagajanja nočnemu delu večinoma razvijajo samostojno na podlagi lastnih izkušenj, hkrati pa nakazujejo možnosti za razvoj organizacijske podpore zaposlenim v nočnih izmenah.</dc:description><dc:publisher>[I. Žiberna]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-31 07:17:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190648</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
