<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190646"><dc:title>Heterologna amilaza kot označevalec za semikvantitativno merjenje izločanja proteinov iz celic Saccharomyces cerevisiae.</dc:title><dc:creator>Torej,	Vito	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gostinčar,	Cene	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovka</dc:subject><dc:subject>izločanje</dc:subject><dc:subject>amilaza</dc:subject><dc:subject>cona zbistritve</dc:subject><dc:subject>križanje</dc:subject><dc:description>Kvasovka Saccharomyces cerevisiae se kot produkcijski organizem za rekombinantne proteine uporablja že vrsto let. Ena izmed pomembnejših lastnosti organizmov, ki se uporabljajo za proizvodnjo proteinov, je sposobnost njihovega izločanja, saj to olajša proces pridobivanja proizvedenih proteinov. V magistrski nalogi smo želeli razviti visokozmogljivo in semikvantitativno metodo, s katero bi lahko spremljali sposobnost izločanja proteinov iz celic S. cerevisiae. Sprva smo morali izbrati primeren encim, s pomočjo katerega bi lahko na trdnih agarskih gojiščih spremljali izločanje modelnega proteina, ter sposobnost izločanja semikvantitativno ovrednotili na podlagi določanja aktivnosti tega encima. Kot najprimernejši encim se je izkazala amilaza, katere aktivnost lahko na gojiščih z dodatkom škroba spremljamo na podlagi nastanka cone zbistritve po izpostavitvi jodovim param. V nadaljevanju smo s pomočjo PCR sestavili gensko kaseto, ki je vsebovala heterologno amilazo in jo s homologno rekombinacijo vstavili v genom kvasovke na mesto gena LYP1. Sledilo je križanje seva, ki je kaseto vseboval, s sevom, ki kasete ni vseboval. Pridobljene segregante smo presejali glede na amilazno aktivnost ter jih v končni fazi eksperimenta med seboj primerjali z namenom določitve segregante z največjo sposobnostjo izločanja heterolognih proteinov. Razvita metoda se je izkazala za obetavno, vendar so za njeno nadaljnjo optimizacijo potrebne dodatne raziskave in poskusi, s katerimi bi lahko potrdili praktično uporabnost pridobljenih rezultatov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-31 07:16:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190646</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
