Egipt in Aleksandrija skozi oči slovenskega popotnika v 19. in začetku 20. stoletjaBrešar, Jošt (Avtor) Selišnik, Irena (Mentor) orientalizemslovensko potopisjeEgiptAleksandrija19. stoletjeEdward SaidMagistrsko delo obravnava orientalizem v slovenskem potopisju 19. in začetka 20. stoletja s poudarkom na opisih Egipta in Aleksandrije. Izhajajoč iz Saidove teorije orientalizma, delo analizira, kako so slovenski popotniki – kljub svojemu specifičnemu položaju manjšinskega naroda v Habsburški monarhiji – v svojih zapisih reproducirali prevladujoče zahodnoevropske diskurze o Orientu kot kulturno, moralno in civilizacijsko drugačnem prostoru. V središču analize so potopisi osmih avtorjev: Frančiška Lampeta, Luke Jerana, Antona Jeharta, Franca Šegule Serafina, Bogumila Vošnjaka, Ivana Knifica, Mihaela Verneta in Josipa Zidanška. Skozi podrobno branje njihovih del se razkrivajo ponavljajoči se motivi – brezčasnost in stagnacija Egipta, eksotika in drugačnost tamkajšnjih prebivalcev, negativna percepcija islama ter obenem globoko spoštovanje do antičnih spomenikov, zlasti piramid in Sfinge. Posebno pozornost delo namenja ambivalentnosti orientalističnega diskurza, v katerem se prepletajo prezir in občudovanje, zavračanje in fascinacija. Analiza pokaže, da slovenski potopisci niso le pasivni posredniki zahodnih stereotipov, temveč so aktivno soustvarjali podobo Orienta za slovenskega bralca.20262026-10-30 07:45:09Magistrsko delo/naloga190584sl