<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190581"><dc:title>Oblikovanje večkriterijskega modela za oceno prehranske ustreznosti obrokov za spremljanje subvencionirane študentske prehrane</dc:title><dc:creator>Vinko Marčec,	Keti	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bertoncelj,	Jasna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>študentska prehrana</dc:subject><dc:subject>subvencionirani obroki</dc:subject><dc:subject>kosila</dc:subject><dc:subject>prehranska kakovost</dc:subject><dc:subject>vizualna ocena</dc:subject><dc:subject>večkriterijski način ocenjevanja</dc:subject><dc:subject>Delfi metoda</dc:subject><dc:subject>točkovnik</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil razviti večkriterijski model za enostavno spremljanje prehranske ustreznosti obrokov v okviru subvencionirane študentske prehrane. Na podlagi pregleda literature smo pri oblikovanju točkovnika uporabili indeks kakovosti menijev (KIMEHS) in model prehranskega krožnika, opredeljen s sedmimi komponentami obroka. Vsebino točkovnika je ocenilo deset strokovnjakov po metodi Delfi, z uporabo končnega točkovnika za vizualno oceno obrokov je bilo na  terenu analiziranih 20 študentskih kosil pri ponudnikih subvencionirane študentske prehrane. Obroke smo vizualno ocenili, posamezne komponente obrokov stehtali, za ovrednotenje njihove hranilne sestave smo uporabili spletno orodje OPKP. Rezultati so pokazali, da je bila povprečna vizualna ocena obrokov 10,4 (± 4,3) točke od 20 točk, pri čemer je polovica obrokov dosegla nižjo oz. delno skladnost s prehranskimi priporočili, polovica pa višjo oz. zelo visoko skladnost. V povprečju je bilo na krožniku 52,5 % škrobnih živil, 28,8 % beljakovinskih živil in 17,6 % zelenjave. Analiza hranilne vrednosti je pokazala predvsem preveliko vsebnost soli ter premajhno količino zelenjave v obrokih. Za namen analize hranilne sestave je bil oblikovan dodatni točkovnik. Med vizualno oceno obrokov in oceno njihove hranilne sestave je bila ugotovljena zmerna pozitivna povezanost. Rezultati kažejo, da je točkovnik za vizualno oceno uporaben za hitro in enostavno vrednotenje prehranske kakovosti študentskih obrokov, vendar so potrebne nadaljnje raziskave, da bomo lahko z večjo zanesljivostjo potrdili, da je točkovnik zanesljiv pokazatelj prehranske ustreznosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Vinko Marčec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-30 07:16:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
