Problemski šolski esej v gimnazijiŽbogar, Alenka (Avtor) problemski šolski esejvrste in stopnje literarnega branjabralne in napisovalne strategijeV prispevku na podlagi diskurzivne in primerjalne analize teorije šolskega eseja (Krakar Vogel 1995; Čokl 2013, 2016; Čokl in Bucik 2016; Velikonja Kolar 2021; Žbogar 2023c) ter kvalitativne vsebinsko-primerjalne analize relevantne bibliografije utemeljujem, da problemski šolski esej (Žbogar 2023c) konceptualno nadgrajuje razpravljalni in interpretativni esej (Krakar Vogel 1995). Uvaja namreč problemsko izhodišče, oblikovanje književne trditve (teze), (proti)argumentacij in medbesedilno primerjavo ter vnaprej določa tridelno zgradbo (uvod, večdelno jedro in zaključek), podprto s tremi taksonomskimi ravnmi, kar prispeva k večji preglednosti in objektivnosti ocenjevanja. Pojasnjujem, kako razvijanje stopenj literarnega branja (doživljajskega, (meta)kognitivno-kritičnega, ustvarjalnega) in vrst literarnega branja (motivacijskega, dolgega, domačega, primerjalnega, obrnjenega) sistematično podpira tvorjenje problemskega šolskega eseja ter hkrati krepi literarno, jezikovno in splošno sporazumevalno zmožnost. Utemeljujem tudi, zakaj sta problemsko-ustvarjalni pouk in metoda reševanja književnih problemov primerni didaktični metodi za njegovo usvajanje, ter oblikujem nabor bralnih in napisovalnih strategij za njegovo postopno tvorjenje. Prispevek pokaže tudi, da učni načrt za gimnazije (Bregač idr. [UNG] 2025) že vsebuje posamezne prvine problemskega eseja. Sklepi so normativno-didaktične narave in odpirajo prostor za nadaljnje empirične raziskave.20262026-10-29 10:53:55Članek v reviji190442slLicenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 29. 10. 2026)