<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190245"><dc:title>Prihodnost zdravljenja bakterijskih okužb</dc:title><dc:creator>Anderluh,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>bakterijska odpornost</dc:subject><dc:subject>β-laktamaze</dc:subject><dc:subject>gramnegativne bakterije</dc:subject><dc:subject>protibakterijske učinkovine</dc:subject><dc:subject>razvoj zdravil</dc:subject><dc:description>Naraščajoča bakterijska odpornost predstavlja eno največjih groženj sodobni medicini in pomembno ogroža uspešnost zdravljenja bakterijskih okužb. Čeprav je bilo po letu 2010 odobrenih več novih protibakterijskih zdravil, večina predstavlja optimizacijo že uveljavljenih kemijskih razredov ali kombinacijo obstoječih protibakterijskih učinkovin z zaviralci mehanizmov odpornosti. Popolnoma novi mehanizmi delovanja ostajajo redki, razvoj novih učinkovin pa zaostaja za hitrostjo širjenja odpornosti bakterij na uveljavljene protibakterijske učinkovine. Hkrati se raziskave vse bolj usmerjajo v alternativne terapevtske pristope ali načine odkrivanja učinkovin, kot so umetna inteligenca pri odkrivanju učinkovin, bakteriofagna terapija, protivirulenčna zdravila, mono klonska protitelesa, antiadhezivna terapija, zaviranje bakterijskih izlivnih črpalk, mikrobiomsko usmerjeno zdravljenje, nanotehnologija in kombinirane terapije. Namen preglednega članka je predstaviti ključne razvojne smeri sodobnih protibakterijskih učinkovin in pristopov, oceniti njihove prednosti in omejitve ter osvetliti prihodnje trende, ki bodo pomembno vplivali na zdravljenje bakterijskih okužb v naslednjih desetletjih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-25 07:50:38</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>190245</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>