<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190211"><dc:title>Funkcionalizacija konopljine tkanine s plinsko plazmo in ekstraktom iz korenike japonskega dresnika</dc:title><dc:creator>Makoter,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Primc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konopljina tkanina</dc:subject><dc:subject>japonski dresnik</dc:subject><dc:subject>nizkotlačna plinska plazma</dc:subject><dc:subject>naravna barvila</dc:subject><dc:subject>globina obarvanja (K/S)</dc:subject><dc:subject>UV-zaščita</dc:subject><dc:description>Invazivne tujerodne rastline predstavljajo ekološki izziv, hkrati pa priložnost za trajnostno in krožno rabo biomase. V magistrskem delu je bil japonski dresnik (lat. Fallopia japonica) raziskan kot vir naravnih barvilnih in bioaktivnih komponent za funkcionalizacijo surove konopljine tkanine. Glavni cilj je bil ovrednotiti vpliv nizkotlačne plazemske predobdelave na obarvljivost konopljine tkanine z vodnim izvlečkom korenike japonskega dresnika ter spremljati učinek na funkcionalne lastnosti. Konopljini vzorci so bili predobdelani s plinsko plazmo kisika in plazmo amonijaka pri dveh časih obdelave ter s kombiniranim postopkom, pri katerem je bila pred plazmo amonijaka uporabljena plazma vodika, nato pa je bilo izvedeno barvanje z izvlečkom. Učinek predobdelave je bil ocenjen z barvnimi koordinatami CIELAB in globino obarvanja (K/S), dodatno pa z ultravijoličnim (UV) zaščitnim faktorjem, antioksidativno aktivnostjo ter obstojnostjo na pranje in na svetlobi. Rezultati kažejo, da je plazma amonijaka, zlasti pri daljšem času obdelave in v kombinaciji s plazmo vodika, praviloma vodila do izrazitejših sprememb barvnih koordinat in večje globine obarvanja, medtem ko je bila pri izbranih pogojih plazma kisika manj učinkovita. UV zaščita se je po barvanju povečala pri vseh vzorcih, vendar je le vzorec, obdelan samo s plazmo amonijaka s časom obdelave 180 s in nato barvan, dosegel razred dobre UV zaščite. Najvišja antioksidativna aktivnost je bila izkazana pri vzorcu obdelanem s plazmo amonijaka 180 s in nato barvanem. Po pranju je pri vseh vzorcih prišlo do delnega izpiranja in posvetlitve, vendar je vzorec s kombinirano obdelavo s plazmo vodika (3 krat 5 s) in amonijaka (180 s) po pranju ohranil največjo absolutno globino obarvanja. Skupno rezultati potrjujejo potencial kombinacije plazemske predobdelave in barvanja z izvlečkom invazivne rastline za okolju prijaznejšo funkcionalizacijo konopljine tkanine.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-24 09:00:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
