VLOGA PARLAMENTA V SISTEMU DELITVE OBLASTI V FRANCIJI IN SLOVENIJIMišič Jančar, Jakob (Avtor) Bardutzky, Samo (Mentor) delitev oblastiparlamentFrancijaSlovenijaNarodna skupščinaDržavni zbordvodomnostracionalizirani parlamentarizemzaupnicaustavnosodna presoja.Naloga primerja vlogo parlamenta v sistemu delitve oblasti v Franciji in Sloveniji in odgovarja na vprašanje, kako koncepcija delitve oblasti oblikuje formalne pristojnosti in dejansko moč parlamenta. Francoska ustava iz leta 1958 po izhodišču svojih redaktorjev oblast razume kot enotno, razdeljeno po funkcijah, in parlament zasnuje kot sredstvo vladanja. Slovenska ustava iz leta 1991 izhaja iz varstva posameznika pred državo in Državnemu zboru pridržuje določanje pravic in obveznosti. Ureditvi sta primerjani po petih merilih, izpeljanih iz teorije delitve oblasti. Slovenski zakonodajalec ima po ustavni zasnovi obsežnejše pristojnosti kakor francoski. Dokler ima vlada v parlamentu večino, je dejanski položaj obeh parlamentov podoben, ker ga določa večina in ne pravna pristojnost. Brez vladne večine je Državni zbor dejansko močnejši pri odločanju, Narodna skupščina pa pri zavračanju, ker francoski vladi ostanejo sredstva, zapisana v ustavi, slovenska pa nima nobenega. Ustavno sodišče ima nasproti Državnemu zboru obsežnejše pristojnosti kakor Conseil constitutionnel nasproti francoskemu parlamentu, ker republikansko pojmovanje zakona ustavnosodno presojo veže na zahtevo in na varstvo pravic, varovalna zasnova pa Ustavno sodišče postavlja za zadnjega varuha pravic tudi nasproti zakonodajalcu. Koncepcija delitve oblasti torej določa, kaj ustava parlamentu pridrži, strankarska sestava pa, ali parlament pridržane pristojnosti dejansko uporabi.20262026-10-24 09:00:41Magistrsko delo/naloga190210sl