<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190190"><dc:title>Modelni pristop opredelitve dejavnikov tveganja za neplodnost medicinskih sester v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Gogova,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jančar,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poklicna izpostavljenost</dc:subject><dc:subject>zdravje in varnost pri delu</dc:subject><dc:subject>reproduktivno zdravje</dc:subject><dc:subject>plodnost</dc:subject><dc:subject>napovedni model</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Neplodnost predstavlja vse večji javnozdravstveni problem. Delovno okolje medicinskih sester lahko pomembno vpliva na njihovo reproduktivno zdravje in plodnost zaradi izpostavljenosti številnim in različnim tveganjem. Namen doktorske disertacije je opredeliti dejavnike tveganja za neplodnost medicinskih sester glede na njihova delovna mesta v Sloveniji ter razviti napovedni model za oceno tveganja glede na značilnosti njihovega dela in delovnega okolja. Metode dela: Raziskava je potekala v dveh fazah. Prva je predstavljala izvedbo nacionalne presečne raziskave za zbiranje podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganja medicinskih sester. V vzorec je bilo vključenih 1126 žensk zaposlenih v zdravstveni negi. Najprej smo preverili obstoj razlik v posameznih dejavnikih delovnega okolja glede na izid neplodnosti. Spremenljivke, ki so bile statistično pomembno različno izražene glede na izid neplodnosti so bile vključene v individualne modele logističnih regresij, s katerimi je bil preverjen vpliv posameznega sklopa dejavnikov delovnega okolja na izid neplodnosti. V oblikovanje skupnega osnovnega modela logistične regresije smo, ob upoštevanju motečih spremenljivk (reproduktivne diagnoze), vključili dejavnike, ki so se v posameznih logističnih analizah izkazali kot statistično pomembni. Za opredelitev bolj in manj tveganih delovnih mest medicinskih sester glede na opazovani zdravstveni izid smo izvedli klastrsko analizo. Sledila je druga faza, ki je vključevala razvoj, primerjavo in validacijo napovednih modelov z uporabo metod strojnega učenja. Napovedni modeli so bili razviti v Pythonu 3.12 z uporabo 50 poklicnih in demografskih značilnosti, izbranih z univariatno analizo. Modeli so vključevali logistično regresijo, naključni gozd, XGBoost in LightGBM z regularizacijo za zmanjšanje tveganja prekomernega prilagajanja. Učinkovitost modela je bila ocenjena z 10-kratno stratificirano navzkrižno validacijo na 746 učnih vzorcih in preizkušena na 187 neodvisnih vzorcih. Rezultati: 274 posameznic (24,3 %) je bilo opredeljenih kot neplodnih. Osnovni skupni model s klasično statistično metodo je izpostavil sedem ključnih napovednih dejavnikov (seznanjenost s tveganji za reproduktivno zdravje s strani delodajalca, pomanjkanje kadra, potrjene reproduktivne diagnoze, spontani splavi v preteklosti, podhranjenost, nezadovoljstvo s službo, ne jemanje hormonske kontracepcije). Medtem ko je napovedni model uspešno prepoznal tveganje za neplodnost pri medicinskih sestrah, so metode strojnega učenja razkrile 20 ključnih napovednih dejavnikov neplodnosti. Iz analize SHAP je razvidno, da sta najpomembnejša napovedna dejavnika starost ob odločitvi za družino in družinska anamneza neplodnosti.  Razprava in zaključek: Ugotovljena 24,3 % prevalenca neplodnosti potrjuje, da so medicinske sestre v Sloveniji poklicna skupina z visoko stopnjo poklicne ogroženosti na področju reproduktivnega zdravja in plodnosti. XGBoost model je z visoko napovedno natančnostjo pokazal, da tveganje za neplodnost pri medicinskih sestrah določajo osebni, reproduktivni in delovni dejavniki. Med dejavniki delovnega okolja izstopata pomanjkanje kadra kot dejavnik tveganja ter uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja kot varovalni dejavnik. Rezultati potrjujejo potrebo po seznanjanju zaposlenih z nevarnostmi v delovnem okolju in zagotavljanju boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem za varovanje plodnosti medicinskih sester. Razvoj napovednega modela, uporabnega tako za zaposlene kot za delodajalce, pomembno prispeva k oblikovanju varnih delovnih pogojev v zdravstvu, saj omogoča zgodnjo prepoznavo tveganj in krepi ozaveščenost o reproduktivnem zdravju v klinični praksi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-24 07:15:16</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190190</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
