<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190145"><dc:title>Vpliv okoljskih in bioloških dejavnikov na tvorbo zunajceličnih veziklov pri bakteriji Lactococcus cremoris</dc:title><dc:creator>Kramberger,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berlec,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plavec,	Tina Vida	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lactococcus cremoris</dc:subject><dc:subject>bakterijski zunajcelični vezikli</dc:subject><dc:subject>rekombinantni proteini</dc:subject><dc:description>Za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni se uporabljajo številni terapevtski pristopi, ki so se izkazali za učinkovite, vendar z njimi ne dosežemo in ohranimo trajne remisije. Zato se povečuje potreba po razvoju ciljno usmerjenih pristopov zdravljenja, med katere spada zdravljenje z bakterijskimi zunajceličnimi vezikli. Bakterijski zunajcelični vezikli so nanometrski delci, ki jih tvorijo bakterijske celice, in vsebujejo ter med celicami prenašajo različne molekule, kot so proteini, lipidi in nukleinske kisline. Z namenom razvoja učinkovite metode pridobivanja bakterijskih veziklov za terapevtske namene smo v okviru magistrske naloge želeli proučiti vpliv okoljskih in bioloških dejavnikov na tvorbo zunajceličnih veziklov. Ker je za potencialno terapevtsko uporabo pomembna tudi vključitev rekombinantnega proteina, smo želeli tudi ugotoviti, ali se izbrani rekombinantni protein vključuje v vezikle. Kot gostiteljski organizem smo uporabili bakterije Lactococcus cremoris, saj so nepatogene mlečnokislinske bakterije, ki so sposobne preživetja v prebavilih. V bakterije smo s procesom elektroporacije vstavili plazmide in transformirane bakterije namnožili do koncentracij, ki so potrebne za izolacijo in ovrednotenje zunajceličnih veziklov. Vezikle smo izolirali z uporabo metod ultracentrifugiranja in tangencialne pretočne filtracije v povezavi z velikostno izključitveno kromatografijo. Izolirane vezikle smo analizirali z metodo pretočne citometrije, metodo sledenja nanodelcem in s presevno elektronsko mikroskopijo. Prisotnost veziklov v vzorcih smo potrdili in ugotovili, da na število zunajceličnih veziklov vplivamo tako s spremembami okoljskih kot tudi bioloških dejavnikov (metoda izolacije, volumen gojišča, bakterijska rastna faza, soniciranje bakterij, hkratno izražanje proteina holina, izražanje rekombinantnih proteinov z različnimi sidri, izpostavljenost okoljskemu stresu). Prisotnost rekombinantnega proteina v izoliranih zunajceličnih veziklih smo potrdili z metodo SDS-PAGE, ki ji je sledil prenos Western, s čimer smo potrdili primernost pripravljenih veziklov za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[P. Kramberger]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-23 08:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
