Uporaba diferenčne dinamične kalorimetrije za oceno kompatibilnosti zdravilnih učinkovin in polimerov pri razvoju amorfnih trdnih disperzij z iztiskanjem talinŠpringer, Eva (Avtor) Sterle Zorec, Barbara (Mentor) amorfne trdne disperzijepolimerni nosilcidiferenčna dinamična kalorimetrijaiztiskanje talinfilamentiPri načrtovanju in pripravi farmacevtskih oblik z zdravilnimi učinkovinami z nizko topnostjo predstavljajo amorfne trdne disperzije pomemben pristop za izboljšanje njihove biološke uporabnosti. Amorfna oblika zdravilne učinkovine ima v primerjavi s kristalno obliko praviloma večjo navidezno topnost in hitrejše raztapljanje. Za uspešno stabilizacijo zdravilne učinkovine v amorfnem stanju je pomembna izbira ustreznega polimernega nosilca. V naši nalogi smo kompatibilnost treh zdravilnih učinkovin, paracetamola, lidokaina in mesalazina, s sedmimi polimernimi nosilci ocenili z diferenčno dinamično kalorimetrijo. Na termogramih smo spremljali predvsem pojav enega steklastega prehoda in odsotnost talilnega vrha zdravilne učinkovine med drugim segrevanjem. Na podlagi rezultatov smo izbrali najprimernejše sisteme ob upoštevanju termične stabilnosti ter lastnosti taline polimernih nosilcev, pomembnih za iztiskanje talin. Izbrane sisteme smo nato uporabili za pripravo filamentov s paracetamolom in lidokainom, medtem ko je bilo iztiskanje formulacije z mesalazinom zaradi neustreznih procesnih pogojev prekinjeno. Pripravljene filamente smo ponovno analizirali z diferenčno dinamično kalorimetrijo, da bi preverili nastanek amorfne trdne disperzije. Pri lidokainu so dobljeni termogrami podprli nastanek homogene amorfne trdne disperzije, medtem ko amorfnega stanja pri paracetamolu in mesalazinu ni bilo mogoče nedvoumno potrditi. V nadaljnjem koraku smo izdelanim filamentom izmerili premer in preverili njihove mehanske lastnosti ter s tem ocenili njihovo uporabnost pri tehnologiji 3D tiskanja. Mehanske lastnosti filamentov smo ovrednotili z analizatorjem teksture in tritočkovnim upogibnim preizkusom, pri čemer smo določili razdaljo do loma in upogibno napetost ob lomu, iz površinske togosti pa izračunali indeks procesibilnosti. Premer filamentov s paracetamolom in lidokainom je ustrezal predvideni vrednosti, vendar so le filamenti s paracetamolom izpolnjevali vse mehanske kriterije za 3D tisk, medtem ko so bili filamenti z lidokainom zaradi nezadostne togosti, potrjene z indeksom procesibilnosti, neustrezni. Rezultati so pokazali, da je diferenčna dinamična kalorimetrija uporabno orodje za začetno oceno kompatibilnosti zdravilnih učinkovin s polimernimi nosilci, vendar je pri razvoju formulacij z metodo iztiskanja talin treba upoštevati tudi procesne lastnosti celotnega sistema, predvsem viskoznost in pretočnost taline ter odpornost proti toplotnim in mehanskim obremenitvam. Uspešna izdelava filamentov s to metodo še ne zagotavlja njihove ustreznosti za uporabo v tehnologiji 3D tiskanja, saj morajo filamenti izkazovati tudi ustrezne mehanske lastnosti.[E. Špringer]20262026-10-23 08:45:11Magistrsko delo/naloga190143sl