Kvantifikacija CT-posnetkov travmatskih poškodb glave z uporabo postopkov segmentacijeKelc Hočevar, Pia (Avtor) Žibert, Janez (Mentor) Viltužnik, Rebeka (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaintrakranialna krvavitevtravmatska poškodba glavesegmentacijakvantifikacijaUvod: Segmentacija je tehnika obdelave slike, ki le-to razdeli na segmente. Poznamo različne vrste segmentacije, ki se ločijo glede na izvedbo in uporabljene algoritme. Uporaba segmentacije pri pacientih s travmatsko poškodbo glave je način kvantifikacije volumna intrakranialne krvavitve, ki je ključnega pomena za spremljanje poteka zdravljenja. Volumen intrakranialne krvavitve je namreč najmočnejši napovedovalec 30-dnevne umrljivosti. Za začetno oceno stanja po poškodbi glave je metoda izbora nativni CT glave. Namen: Podati kvantitativno oceno volumske spremembe pri pacientih s travmatsko intrakranialno krvavitvijo, primerjati natančnost različnih vrst segmentacije, ugotoviti, katera metoda je časovno najučinkovitejša in kako se ujema trend kvantitativne volumske spremembe z oceno volumna glede na radiološki izvid. Metode dela: V raziskavi smo uporabili retrospektivno eksperimentalno metodo. Iz baze slik v UKC Ljubljana smo izbrali pet pacientov, ki so imeli z nativnim CT glave dokazano intrakranialno krvavitev zaradi poškodbe. V raziskavo smo vključili 48 CT-preiskav. Vsi pridobljeni podatki so bili predhodno anonimizirani. Za izvedbo raziskave smo uporabili odprtokodni program 3D slicer 5.8.1 z razširitvami, s katerim smo preiskave ročno, polavtomatsko in avtomatsko segmentirali. Radiološke izvide smo pretvorili v oceno volumna s semikvantitativno lestvico. Za primerjavo prostorskega ujemanja med segmentacijami smo uporabili Diceov koeficient in Jaccardov indeks. Za skupno primerjavo smo v programu SPSS izvedli statistično analizo. Rezultati: Radiološka ocena velikosti krvavitve sledi osnovnemu trendu kvantitativnih meritev, vendar ne odraža vseh kratkotrajnih sprememb volumna. Polavtomatska metoda je dosegla najboljše volumsko in prostorsko ujemanje z ročno segmentacijo, vendar je bila časovno najzahtevnejša. Avtomatske metode so bile časovno učinkovitejše, vendar so bila prostorska odstopanja večja. Vrsta segmentacije statistično značilno vpliva na Diceov koeficient, Jaccardov indeks in čas segmentacije. Razprava in zaključek: Uspešnost segmentacije je odvisna od uporabljene metode, velikosti, oblike, razpršenosti, homogenosti, kontrastnosti in časa od nastanka krvavitve do izvedene preiskave. Vpeljava segmentacije v klinično prakso bi izboljšala klinično oskrbo bolnikov s travmatskimi poškodbami glave. Za začetek bi bil najprimernejši dvostopenjski način s kombinacijo avtomatske segmentacije in posredovanja uporabnika.[P. Selan]20262026-10-23 07:46:13Magistrsko delo/naloga190118sl