<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190117"><dc:title>Doživljanje transplantacije prejemnikov solidnih organov</dc:title><dc:creator>Korošec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trotovšek,	Blaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>transplantacija solidnega organa</dc:subject><dc:subject>psihološko doživljanje</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora</dc:subject><dc:subject>skrb za zdravje</dc:subject><dc:description>Uvod: Transplantacija je medicinski postopek, pri katerem se organ darovalca presadi osebi z odpovedjo organa. Je uveljavljen način zdravljenja odpovedi ledvic, jeter, trebušne slinavke, srca in pljuč, ki jih imenujemo tudi solidni organi. Osebam z odpovedjo solidnega organa lahko transplantacija omogoči preživetje in višjo kakovost življenja. Kljub temu je celoten transplantacijski proces povezan s številnimi telesnimi, čustvenimi in psihološkimi obremenitvami. Namen: Namen raziskave je bil preučiti doživljanje transplantacije prejemnikov solidnih organov v Sloveniji. Metode dela: Za izvedbo raziskave smo izbrali deskriptivno metodo s kvalitativno analizo vsebine. Podatke smo zbirali z metodo poglobljenega delno strukturiranega intervjuja. V raziskovalni vzorec so bile zajete osebe s presajenim solidnim organom (ledvica, srce, pljuča, jetra ali trebušna slinavka) iz Slovenskega društva Transplant. Rezultati: Z analizo je bilo oblikovanih sedem tem, ki
opisujejo izkušnjo bolezni in odločitev za transplantacijo, odnos do transplantacije, darovalca in presajenega organa, čustvena doživljanja skozi proces transplantacije,
okrevanje in zdravljenje po transplantaciji, skrb za zdravje in preprečevanje okužb, psihosocialno podporo ter življenje po transplantaciji. Rezultati kažejo, da transplantacija za
posameznika predstavlja pomembno življenjsko prelomnico. Obdobje pred transplantacijo je povezano s telesnim in čustvenim bremenom bolezni, izgubo samostojnosti, negotovostjo in različnimi načini sprejemanja odločitve za transplantacijo. Po transplantaciji se pri osebah pogosto izboljša kakovost življenja in poveča občutek samostojnosti, ob tem pa sta izrazita hvaležnost in veselje ob novi priložnosti za življenje. Življenje s presajenim organom zahteva večjo skrb za zdravje in odgovorno jemanje zdravil. Pomemben vir psihosocialne opore predstavljajo družinski člani, zdravstveni delavci in druge osebe z izkušnjo transplantacije. Razprava in zaključek: Transplantacija solidnega organa osebam ne pomeni le preživetja ali izboljšanja zdravstvenega stanja, temveč tudi pomembno čustveno in življenjsko izkušnjo. Pri osebah se prepletajo pozitivna in neprijetna čustva, pri njihovem obvladovanju pa imajo pomembno vlogo osebne strategije spoprijemanja, samorefleksija, socialna podpora in usmerjenost v pozitivne vidike življenja. Po transplantaciji se pogosto okrepijo hvaležnost, skrb za zdravje, samoobvladovanje zdravljenja in želja po pomoči drugim osebam po transplantaciji. Ugotovitve poudarjajo pomen celostne obravnave oseb po transplantaciji solidnega organa, ki naj bo poleg zdravljenja fizioloških potreb usmerjena tudi v prepoznavanje psihološkega doživljanja in ustrezno psihosocialno podporo tekom
življenja.</dc:description><dc:publisher>[L. Salkić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-23 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190117</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
