<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190086"><dc:title>Zasnova in razvoj upogibnega mehanizma elastokalorične naprave</dc:title><dc:creator>Makovec,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušek,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovnik,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>elastokalorične naprave</dc:subject><dc:subject>upogibni mehanizmi</dc:subject><dc:subject>ojačitev pomika</dc:subject><dc:subject>piezoelektrični aktuatorji</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali zasnovo in razvoj prožnega mehanizma za uporabo v elastokalorični napravi. Glavni izziv predstavlja zagotavljanje zadostnega izhodnega pomika in sile ob omejenem hodu piezoelektričnega aktuatorja ter hkratnem omejevanju napetosti v prožnih elementih mehanizma. Razvili smo analitični model, ki temelji na podajnosti posameznih vej in energijskemu pristopu, ter numerični model po metodi končnih elementov. Z modeloma smo analizirali vpliv števila vej in izbranih geometrijskih parametrov na izhodni pomik, potrebno vhodno silo ter napetostno in deformacijsko stanje mehanizma. Rezultati so pokazali, da izvedbe s tremi, štirimi in petimi vejami dosegajo podoben mehanski odziv, pri čemer nadaljnje povečanje števila vej ne prinaša bistvenega izboljšanja izhodnih karakteristik, povečuje pa zahtevano vhodno silo in napetosti v mehanizmu. Izvedba s tremi vejami se je pri obravnavani geometriji izkazala za ugodnejšo od izvedbe s štirimi in petimi vejami.</dc:description><dc:publisher>[I. Makovec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-22 08:31:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
