<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190083"><dc:title>Primerjalna analiza vnesenega in povračljivega mehanskega dela pri različnih načinih obremenjevanja superelastične zlitine Nitinol</dc:title><dc:creator>Hrastar,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovnik,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>superelastičnost</dc:subject><dc:subject>nitinol</dc:subject><dc:subject>popis dela</dc:subject><dc:subject>napetostno-deformacijski odziv</dc:subject><dc:subject>paralelogramski model</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu preučujemo energijski in elastomehanski odziv preizkušanca iz superelastične zlitine Nitinol. Preizkušanec smo obremenjevali natezno, tlačno in vzvojno z večosnim statičnim in dinamičnim preizkuševališčem, odziv pa beležili s sistemom za digitalno korelacijo posnetkov (DIC). Zajete podatke smo izvozili v Microsoft Excel (MS Excel) obdelali s programskim orodjem Wolfram Mathematica (WM). Obdelava je vključevala določitev obremenjevalnih ciklov, zapis v koordinatnem sistemu, transformacijo koordinatnega sistema iz globalnega kartezičnega naprave za zajem podatkov v cilindričnega lokalnega preizkušanca ter preračun dela in napetostno-deformacijskega odziva preizkušanca. Z napetostno-deformacijskim odzivom v stranskih smereh smo ugotovili najprimernejše podatke za vrednotenje v glavni smeri. S primerjavo vnesenega in povrnjenega mehanskega dela smo ugotovili, da se je za energijsko najbolj reverzibilno izkazalo vzvojno obremenjevanje, za najmanj reverzibilno pa natezno, medtem ko je bila disipacija energije pri tlačnem obremenjevanju nekoliko manjša, vendar primerljiva s tisto pri nateznem obremenjevanju. Pri nateznem obremenjevanju smo prepoznali povezavo med napetostno-deformacijskima odzivoma σ$_{zz}$(ε$_{zz}$) in σ$_{zz}$(ε$_{φφ}$), pri tlačnem obremenjevanju smo prepoznali uklon in vsem napetostno-deformacijskim odzivom pripisali paralelogramski reološki model. V primerjavi z literaturo smo praviloma ugotovili nižje vrednosti elastičnih modulov rezultatov. Pri tem smo izpostavili značilnosti metodologije obdelave podatkov s sistemom za DIC.</dc:description><dc:publisher>[P. Hrastar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-22 08:30:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
