<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190078"><dc:title>Duševno zdravje oseb z dolgim covidom</dc:title><dc:creator>Zager Kocjan,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dolgi COVID</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>duševne težave</dc:subject><dc:subject>blagostanje</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>Poglavje obravnava duševno zdravje oseb z dolgim covidom kot večdimenzionalen pojav, ki ga ni mogoče razumeti zgolj na podlagi prisotnosti ali odsotnosti duševnih težav. Izhaja iz celostnega modela duševnega zdravja, po katerem je treba poleg simptomov stresa, depresivnosti in anksioznosti upoštevati tudi pozitivne vidike delovanja, zlasti čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Dolgi covid je predstavljen kot biopsihosocialno stanje, pri katerem se telesni simptomi, kognitivne težave, motnje spanja, funkcionalna oviranost, negotovost glede okrevanja ter socialno nerazumevanje medsebojno prepletajo in lahko pomembno zmanjšujejo kakovost vsakdanjega življenja. Empirični del poglavja, ki temelji na slovenski populacijski raziskavi odraslih oseb v delovno aktivnem obdobju, kaže, da osebe z dolgim covidom v primerjavi z osebami brez okužbe in osebami, ki so covid-19 prebolele brez dolgotrajnih posledic, poročajo o izrazito slabšem duševnem zdravju: dosegajo višje ravni zaznanega stresa, depresivnosti in generalizirane anksioznosti ter hkrati nižje ravni čustvenega, psihološkega in socialnega blagostanja. Poglavje poudarja, da teh psiholoških posledic ne smemo razumeti kot dokaz, da je stanje »psihično«, temveč kot del širšega bremena, povezanega z dolgotrajnimi telesnimi simptomi, zmanjšano funkcionalnostjo, negotovostjo, socialno izolacijo in pogosto pomanjkljivim razumevanjem okolice. Ključna implikacija za strokovno obravnavo je potreba po celostnem spremljanju, ki vključuje tako kazalnike stiske kot kazalnike blagostanja, ter po podpori, usmerjeni ne le v zmanjševanje simptomov, temveč tudi v ponovno vzpostavljanje občutka smisla, osebne učinkovitosti, socialne vključenosti in kakovosti vsakdanjega življenja. Duševno zdravje je zato v poglavju razumljeno kot eden osrednjih vidikov dolgotrajnih posledic covida-19, in ne zgolj kot obrobna razsežnost telesnega okrevanja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-21 17:57:17</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>190078</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
