<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190037"><dc:title>Vpogled v destigmatizacijo duševnega zdravja z nacionalno kampanjo »Nisi okej? Povej naprej.«</dc:title><dc:creator>Pajer,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vezovnik,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamin,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>promocija duševnega zdravja</dc:subject><dc:subject>iskanje pomoči.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava problem stigmatizacije duševnega zdravja, ki kljub večji ozaveščenosti še vedno predstavlja pomembno oviro pri iskanju pomoči, zlasti med mladimi. V ospredju je nacionalna kampanja »Nisi okej? Povej naprej.«, ki je bila v Sloveniji vzpostavljena kot odgovor na porast duševnih stisk v času pandemije covida-19. Cilj raziskave je ugotoviti, kako kampanja pristopa k destigmatizaciji duševnega zdravja, kako strokovnjaki razumejo stigmo in proces destigmatizacije, kako se to razumevanje odraža v zasnovi in komunikaciji kampanje, kako kampanja upošteva sistemske ovire pri iskanju pomoči ter katere so njene prednosti, omejitve in možnosti za nadgradnjo. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu in treh ekspertnih intervjujih s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, empirično gradivo pa je bilo analizirano s kvalitativno deskriptivno analizo. Ugotovitve kažejo, da kampanja destigmatizacijo spodbuja predvsem z normalizacijo pogovora o duševnem zdravju, uporabo osebnih zgodb ter kombinacijo izobraževalnih in kontaktnih pristopov. Kljub prepoznanim prednostim komunikacijskih pristopov raziskava izpostavlja tudi omejitve, zlasti pomanjkanje evalvacije, ki bi omogočila zanesljivo presojo vpliva kampanje na zmanjševanje stigme. Sistemske ovire niso bile neposreden predmet kampanje, vendar so bile deloma upoštevane s predstavitvijo različnih poti do podpore. Na podlagi ugotovitev so oblikovane smernice za razvoj učinkovitejših prihodnjih kampanj, ki bi poleg posameznika bolj celostno nagovarjale tudi širše družbene in sistemske dejavnike destigmatizacije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-21 07:30:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190037</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
