<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190036"><dc:title>Neodvisni umetniški prostori med vsakdanom in umetnostjo: primeri iz Gambije, Tanzanije in Kenije</dc:title><dc:creator>Skorohod,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šabec,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neodvisni umetniški prostori</dc:subject><dc:subject>afriška mesta</dc:subject><dc:subject>vsakdanje življenje</dc:subject><dc:subject>participativno akcijsko raziskovanje</dc:subject><dc:subject>dekolonialne kuratorske prakse</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava neodvisne umetniške prostore v Banjulu, Dar es Salaamu in 
Nairobiju kot procesualne in relacijske oblike kulturne infrastrukture, ki nastajajo v prepletu 
umetnosti, vsakdanjega življenja in urbanih razmerij. Teoretski okvir povezuje Lefebvrovo 
teorijo produkcije prostora, dekolonialne poglede Ngũgĩja wa Thiong’a in raziskavo Kim 
Gurney, empirični del pa temelji na participativnem akcijskem raziskovanju, osemnajstih 
intervjujih ter produkcijskem delu v Gambiji, Tanzaniji in Keniji. Analiza pokaže, da ti 
prostori niso zgolj odziv na pomanjkanje formalne kulturne infrastrukture, ampak avtonomne, 
hibridne in samoorganizirane prakse, ki omogočajo ustvarjanje, učenje, povezovanje in 
preoblikovanje družbenih odnosov. V zaključnem delu je platforma Kijana predstavljena kot 
praktični primer preverjanja načel horizontalnosti, druge priložnosti, performativnosti, 
elastičnosti in konvergence. Raziskava obenem izpostavlja transformativni potencial teh načel 
in njihove omejitve.</dc:description><dc:publisher>L. Skorohod</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-21 07:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190036</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>