<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=190032"><dc:title>Vpliv hidroloških razmer na vitalnost močvirskih sestojev navadnega trsta (Phragmites australis) in pisane čužke (Phalaris arundinacea) na Cerkniškem jezeru</dc:title><dc:creator>Ojdanič,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zelnik,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mokrišča</dc:subject><dc:subject>Phragmites australis</dc:subject><dc:subject>Phalaris arundinacea</dc:subject><dc:subject>hidrološke razmere</dc:subject><dc:subject>vpliv košnje</dc:subject><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>nadzorovano strojno učenje</dc:subject><dc:description>Cerkniško jezero predstavlja locus typicus presihajočih jezer in je eno najpomembnejših mokrišč v Sloveniji. Ena ključnih vrst v litoralni coni in obrežnem pasu Cerkniškega jezera je navadni trst (Phragmites australis), ki tvori obsežne in goste sestoje, primerljiva območja pa v manjšem obsegu porašča tudi pisana čužka (Phalaris arundinacea). V doktorski disertaciji smo v rastni sezoni 2023 preučili vpliv hidroloških razmer na vegetacijsko sestavo, produktivnost in morfološke lastnosti ter fiziološke in biokemijske kazalnike stresa v sestojih navadnega trsta in pisane čužke. Pri navadnem trstu smo dodatno preučili vpliv košnje v povezavi s hidrološkimi razmerami na njegovo vitalnost. V rastni sezoni 2024 smo razvili metodo za kartiranje močvirske vegetacije z uporabo podatkov daljinskega zaznavanja in večizhodnega regresijskega modeliranja z umetnimi nevronskimi mrežami. Ugotovili smo, da košnja, tako v predhodnem letu, kot njen kumulativni vpliv v predhodnih štirih letih, bistveno bolj vpliva na vitalnost trstičij, kot hidrološke razmere. Glede na funkcionalne značilnosti smo trstičja razdelili v tri skupine: strukturno zaprta trstičja z visoko produktivnostjo in nizko vrstno pestrostjo, pogosto košena heterogena trstičja z visoko vrstno pestrostjo in nizko primarno produkcijo ter zaraščajoča se trstičja, kjer košnja zavira sukcesijo v smeri lesnate vegetacije. Pri pisani čužki nismo zaznali statistično značilnih razlik med obrežnimi in litoralnimi sestoji. Razvit postopek kartiranja je omogočil točno kartiranje deležev trstičij (povprečna absolutna napaka = 0,07; koren povprečne kvadratne napake = 0,10; R² = 0,87), primerjava s karto košenosti za obdobje 2017–2023 pa je dodatno potrdila vpliv košnje na vitalnost trstičij. Rezultati poudarjajo ključno vlogo košnje pri oblikovanju strukture in vitalnosti trstičij ter kažejo uporabnost daljinskega zaznavanja za kartiranje heterogene močvirske vegetacije.</dc:description><dc:publisher>[N. Ojdanič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-21 07:15:12</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190032</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>