Vladimir Bartol in ezoterikaVirk, Tomo (Avtor) okultizemezoterikaVladimir Bartol se je še posebej v obdobju do druge svetovne vojne zanimal za razne ezoterične prakse in pojave, na primer za hiromantijo, spiritizem, telepatijo, hipnozo, telekinezo, napovedovanje iz kavne usedline, napovedovanje prihodnosti s polaganjem kart in spremljanjem atmosferskih pojavov, za skrivne združbe in podobno. V nekaterih od teh praks se je tudi sam preskusil, o drugih je pisal strokovne razprave. Članek zariše evropski kontekst ukvarjanja z ezoteriko v literarnih kulturah v prvih desetletjih 20. stoletja, nato pa pretrese Bartolova strokovna in zlasti leposlovna besedila, v katerih se tako ali drugače posveča ezoteričnim temam. Izkaže se, da je Bartolov odnos do ezoterike ambivalenten; kot znanstvenik psiholog kaže do nje zdravorazumsko skepso, obenem pa se v leposlovnih besedilih, predvsem pa tudi v njegovem osebnem zanimanju za paranormalne pojave, kaže podobna odprtost do ezoterike – in celo fascinacija z njo –, kot jo je zaslediti na primer pri Thomasu Mannu (Bartol ga v zvezi z ezoteričnimi praksami tudi sam citira). Razprava se sklepa z ugotovitvijo, da ta fascinacija zlasti v nekaterih kratkoproznih besedilih ustvarja napetost dvoumnosti, ki je estetsko produktivna.20262026-10-19 13:05:37Članek v reviji189973sl