<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189896"><dc:title>Doživljanje kmetovanja kot okupacije</dc:title><dc:creator>Šušterič,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>okupacijska znanost</dc:subject><dc:subject>kmetijsko delo</dc:subject><dc:subject>način življenja</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:description>Uvod: V kmetijstvu se poleg števila kmetij zmanjšuje tudi delež zaposlenih. Takšne spremembe imajo lahko pomembne posledice za kmete, ki se soočajo z ekonomskimi negotovostmi ter težavami na področju telesnega in duševnega zdravja. Kmetovanje številnim kmetom ne predstavlja le poklica, temveč način življenja, ki pomembno oblikuje njihovo identiteto. Z vidika delovne terapije lahko kmetovanje obravnavamo kot okupacijo, saj se delo tesno prepleta s kmetovim vsakdanjim življenjem, njegovimi vlogami in medosebnimi odnosi. Okupacije poglobljeno preučuje okupacijska znanost, ki posameznika preučuje kot okupacijsko bitje. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako kmetje doživljajo kmetovanje kot svoje delo z vidika okupacijske znanosti ter kakšen pomen ima zanje vsakodnevno vključevanje v kmetijsko okolje. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. S petimi kmeti, ki se aktivno ukvarjajo s kmetovanjem, smo izvedli poglobljene polstrukturirane intervjuje. Za dostop do sogovornikov smo uporabili metodo snežne kepe. Intervjuje smo dobesedno zapisali in jih kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: Raziskava je pokazala, da kmetovanje sodelujočim ne predstavlja zgolj poklica ali vira dohodka, temveč predvsem način življenja in pomemben del njihove identitete. Sodelujoči so kmetovanju pripisovali velik osebni pomen, povezan z občutki smisla, koristnosti, odgovornosti, ponosa, notranje motivacije in zadovoljstva. Obenem so opisali tudi stres, negotovost in različne obremenitve. Pomembna ugotovitev raziskave je, da ima družina osrednjo vlogo, ki kmetom predstavlja močan vir podpore, motivacije, sodelovanja in prenosa znanja. Med dejavniki, ki spodbujajo vključevanje v okupacijo, so sodelujoči izpostavili dobre sosedske odnose, družinsko in partnersko podporo, vero in močno željo po napredku. Kot ovire so navedli obsežno administrativno delo, birokracijo, fizične obremenitve, finančno negotovost, vremenske razmere, bolezni živali, pomanjkanje prostega časa in nerazumevanje kmetovanja v širši javnosti. Kljub navedenim izzivom so razvili različne strategije in prilagoditve za učinkovitejše soočanje z obremenitvami. Razprava in zaključek: Z vidika okupacijske znanosti lahko kmetovanje razumemo kot kompleksno in večplastno okupacijo, pri kateri se delo, družinsko življenje in prosti čas tesno prepletajo, zato jih je težko obravnavati ločeno. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kmetovanja kot okupacije in odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje kmetov kot specifične populacije na področju okupacijske znanosti in delovne terapije.</dc:description><dc:publisher>[L. Šušterič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-18 07:45:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189896</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
