<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189895"><dc:title>Razmiki med nosečnostmi in njihov pomen za zdravje žensk in otrok: pregled literature</dc:title><dc:creator>Brumen,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>mednosečnostni interval</dc:subject><dc:subject>razmik med nosečnostmi</dc:subject><dc:subject>maternalni izidi</dc:subject><dc:subject>perinatalni izidi</dc:subject><dc:description>Uvod: Razmiki med nosečnostmi so časovni intervali, ki pretečejo med posameznimi nosečnostmi. Ker gredo ženske v tem obdobju čez različne telesne spremembe, je ključnega pomena razumevanje, zakaj so ti razmiki sploh pomembni. Namen: Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kakšen pomen imajo ustrezni razmiki med nosečnostmi, kakšni so razlogi za takšne razmike ter kakšne zaplete lahko prekratki oz. predolgi razmiki prinesejo pri novorojenčkih in ženskah. Metode dela: Pri pregledu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Postopek izbora člankov za raziskavo je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, iz katerega smo v nadaljnje raziskovanje vključili 13 člankov, v slovenskem in angleškem jeziku, ki niso bili starejši od 5 let. Rezultati: Kratki razmiki med nosečnostmi so bolj pogosti pri ženskah, ki živijo na podeželju, so stare manj kot 18 ali več kot 35 let, so svoje otroke dojile manj kot 2 leti, niso uporabljale kontracepcije, so imele neredne menstrualne cikluse ali so zgodaj začele s spolnimi odnosi po porodu ter pri tistih, pri katerih je v prejšnji nosečnosti prišlo do izgube otroka, prezgodnjega poroda ali gestacijskega diabetesa. Medtem ko so daljši razmiki bolj verjetni pri ženskah z gestacijsko hipertenzijo ali preeklampsijo v prejšnji nosečnosti, neporočenih, z nižjim socialno-ekonomskim statusom, ter pri tistih, pri katerih je bil v katerikoli nosečnosti diagnosticiran strah pred porodom. Tako daljši kot krajši intervali so pri otrocih povezani z večjim tveganjem za nizko porodno težo, prezgodnji porod, majhnost za gestacijsko starost, prirojene anomalije, smrt ploda, zgodnjo neonatalno umrljivost, makrosomijo, razcepljeno ustnico. Pri ženskah pa neoptimalni razmaki med nosečnostmi prinašajo tveganje za anemijo, predporodno in poporodno depresijo, gestacijski diabetes, gestacijsko hipertenzijo, preeklampsijo, prezgodnji razpok plodovih ovojev, poporodne krvavitve, splav, zdrs medeničnih organov in raztrganje maternice. Razprava in zaključek: Ključno vlogo pri ozaveščanju žensk ima svetovanje o pomembnosti razmikov med nosečnostmi ter morebitnih zapletih, ki se lahko pojavijo tako pri otrocih kot pri ženskah. Pomembna je tudi ustrezna zdravstvena in individualna obravnava vsake ženske že v času nosečnosti in kasneje po porodu, saj lahko v tem času še pravočasno svetujemo o ustreznih razmikih glede na njihove prejšnje izide nosečnosti. Veliko vlogo imajo na tem mestu diplomirane babice, ki se z žensko srečajo v vseh obdobjih spočetja otroka, torej že v času nosečnosti in po porodu, ko lahko z ustreznim svetovanjem ženski pomagajo pri odločitvah, ki vplivajo na načrtovanje družine.</dc:description><dc:publisher>[S. Brumen]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-18 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189895</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
