<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189893"><dc:title>Kemotaksični odziv parazitskih ogorčic (Rhabditidae) na izbrane sekundarne metabolite ječmena (Hordeum vulgare)</dc:title><dc:creator>Vidic,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kemotaksični odziv</dc:subject><dc:subject>parazitska ogorčica</dc:subject><dc:subject>Oscheius myriophilus</dc:subject><dc:subject>Phasmarhabditis papillosa</dc:subject><dc:subject>Oscheius onirici</dc:subject><dc:subject>sekundarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>koncentracija</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>usmerjeno gibanje</dc:subject><dc:subject>način iskanja gostitelja</dc:subject><dc:subject>ječmen</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo preučevali kemotaksični odziv treh vrst parazitskih ogorčic polžev (Phasmarhabditis papillosa, Oscheius myriophilus in Oscheius onirici) na hlapne organske spojine (HOS), ki jih izločajo korenine ječmena (Hordeum vulgare L.). V poskus smo vključili štiri spojine: dimetil sulfid (DMS), heksanal (H), 2-pentilfuran (2PF) in (E)-non-2-enal (N2E), ter njihove sintetične mešanice. Poskusi so potekali pri dveh temperaturah (18 °C in 22 °C) na agarnem gojišču, kjer smo spremljali gibanje ogorčic v odziv na posamezne snovi in njihove kombinacije. Rezultati so pokazali značilne razlike med vrstami, spojinami in temperaturnimi obravnavanji. Najmočnejši privabilni učinek sta imela 2-pentilfuran (2PF) in dimetil sulfid (DMS), zlasti pri vrstah O. myriophilus in P. papillosa, kar nakazuje, da ti dve spojini igrata pomembno vlogo pri privabljanju ogorčic. Nasprotno pa sta aldehida heksanal (H) in (E)-non-2-enal (N2E) povzročila šibkejše ali celo odvračilne odzive, kar bi lahko bilo povezano z njuno vlogo pri signalizaciji stresa ali razgradnje rastlinskega tkiva. Pri mešanicah HOS so bili odzivi bolj kompleksni – v nekaterih primerih so kombinacije povečale privlačnost (npr. DMS × 2PF), v drugih pa so povzročile zmanjšano aktivnost, kar kaže na možne antagonistične ali maskirne učinke med spojinami. Temperatura je pomembno vplivala na izraženost kemotaksičnega odziva. Višja temperatura (22 °C) je povečala splošno gibanje in odzivnost ogorčic na posamezne HOS, kar nakazuje, da okoljski dejavniki pomembno vplivajo na njihovo vedenje. Največjo aktivnost je pokazala vrsta O. myriophilus, ki je v vseh obravnavanjih izkazovala najvišjo stopnjo privlačnosti k testiranim spojinam. Skupno rezultati potrjujejo, da so odzivi parazitskih ogorčic vrstno specifični, temperaturno odvisni in pogojeni s sestavo hlapnih signalov, ki jih izločajo rastline. Spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju kemijske ekologije parazitskih ogorčic ter predstavljajo osnovo za razvoj biotičnih pristopov zatiranja polžev, prilagojenih posameznim vrstam ogorčic in okoljskim razmeram.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-18 07:17:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189893</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>