Psihološki odziv bodočih staršev na neugodno prednatalno diagnozo ploda: pregled literatureSomer, Eva (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Skubic, Metka (Recenzent) diplomska delababištvoprednatalna diagnozafetalna anomalijaduševno zdravjesocialna oporababiška obravnavapartnerski odnosUvod: Nosečnost je obdobje psiholoških sprememb, ki lahko poveča čustveno ranljivost tako nosečnice kot njenega partnerja. Prehod v starševstvo je lahko zaradi številnih telesnih in psiholoških sprememb povezan s pojavom duševnih stisk. S prejemom neugodne prednatalne diagnoze ploda se lahko stiska pri bodočih starših dodatno okrepi. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature preučiti psihološki odziv bodočih staršev ob postavitvi neugodne prednatalne diagnoze ploda. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna metoda raziskovanja, ki temelji na strukturiranem iskanju in pregledu znanstvene literature. Pri vključevanju virov smo upoštevali časovno obdobje med letoma 2016 in 2026 ter uporabili recenzirano literaturo v slovenskem in angleškem jeziku, dostopno v podatkovni bazi PubMed. Uporabili smo kombinacijo iskalnih pojmov s področja prednatalne diagnostike in duševnega zdravja povezanih z Boolovimi operatorji AND, OR in NOT. Izbor literature je potekal po PRISMA smernicah, izbrane članke pa smo razvrstili glede na hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2021) ter analizirali glede na raziskovalno zasnovo, udeležence, uporabljena merilna orodja ter glavne ugotovitve. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 6 raziskav. Rezultati pregleda so nam razkrili, da prejem neugodne prednatalne diagnoze ploda pogosto poveča anksioznost, stres, depresijo in simptome posttravmatske stiske pri obeh starših. Pojavi se tudi čustveni šok, žalovanje in občutje negotovosti. Psihično počutje staršev lahko izboljšajo kakovostna komunikacija, opora partnerja ter skupno odločanje. Razprava in zaključek: Neugodna prednatalna diagnoza predstavlja veliki izziv za bodoče starše in zahteva celostno obravnavo obeh partnerjev. Pomembno je, da zdravstveni delavci psihološko stisko pravočasno prepoznajo in nudijo jasne informacije z ustrezno komunikacijo in oporo. Velik poudarek pri babiški obravnavi je potrebno nameniti spodbujanju medsebojne opore partnerjev in v proces odločanja vključevati oba starša. V primeru večje duševne stiske je v sam proces smiselno vključiti tudi druge strokovnjake in s tem staršema zagotoviti interdisciplinarno obravnavo.[E. Somer]20262026-10-17 07:46:28Diplomsko delo/naloga189836sl