Celostni pristop v zdravstveni negi po umetni prekinitvi nosečnosti v prvem trimesečjuNuhanovič, Erna (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negainducirani splavzapletimedicinske sestrezgodnja nosečnostUvod: Umetna prekinitev nosečnosti v prvem trimesečju je postopek, ki se izvaja v zgodnjem obdobju nosečnosti, običajno v prvih 12 tednih. Pacientke se takoj in v tednih po posegu soočajo z vrsto fizičnih in čustvenih izzivov. Vloga zdravstvene nege je ključna pri zagotavljanju učinkovitega obvladovanja bolečine, krvavitev in psihosocialnega stanja med okrevanjem. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti ključne fizične, čustvene, socialne in duhovne izzive, s katerimi se soočajo pacientke po umetni prekinitvi nosečnosti v prvem trimesečju, ter preučiti vlogo medicinske sestre pri njihovi obravnavi. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE/PubMed, CINAHL, Cochrane Library in Google Scholar ter je vključevalo prosto dostopno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku, objavljeno v obdobju med letoma 2013 in 2025. Postopek presejanja in izbora literature je prikazan s PRISMA-diagramom. Naredili smo vsebinsko analizo literature. Rezultati: Pregled literature kaže, da so najpogostejši fizični izzivi bolečina, krvavitev in splošno fizično nelagodje. Čustveni odzivi vključujejo olajšanje, žalost, anksioznost in občutke krivde, pri čemer na njihovo intenzivnost vplivajo individualni in socialni dejavniki. Socialni in duhovni izzivi se kažejo predvsem v obliki stigme, pomanjkanja podpore in notranjih konfliktov. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri spremljanju fizičnega stanja, prepoznavanju zapletov, nudenju psihološke opore ter zagotavljanju celostne, na pacientko usmerjene zdravstvene nege. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da umetna prekinitev nosečnosti predstavlja večdimenzionalno izkušnjo, ki zahteva celosten pristop v zdravstveni negi. Medicinska sestra ima pri tem osrednjo vlogo, saj s strokovnim znanjem, empatično komunikacijo in individualiziranim pristopom pomembno prispeva k varnemu okrevanju in boljšemu počutju pacientk. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege je pomembno razvijati standardizirane pristope, krepiti izobraževanje medicinskih sester ter zagotavljati večjo dostopnost psihološke in socialne podpore.[E. Nuhanovič]20262026-10-17 07:45:39Diplomsko delo/naloga189835sl