<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189753"><dc:title>Govorjena in nestandardna leksika v Digitalni slovarski bazi za slovenščino</dc:title><dc:creator>Gantar,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čibej,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robida,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krek,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>govorjena leksika</dc:subject><dc:subject>oblikovno nestandardna leksika</dc:subject><dc:subject>Digitalna slovarska baza za slovenščino</dc:subject><dc:subject>leksikografski opis</dc:subject><dc:subject>diskurzni označevalci</dc:subject><dc:description>V prispevku opišemo merila za vključevanje govorjene in nestandardne leksike v Digitalno slovarsko bazo za slovenščino in način njene obravnave z vidika organizacije podatkov v bazi ter z vidika slovarskega opisa. V ta namen pojasnimo razumevanje pojma govorjena leksika v odnosu do (ne)standardnosti, kot izhaja iz slovenske socialnozvrstne teorije, uresničene v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in njegovih naslednikih. V Digitalni slovarski bazi za slovenščino razumemo oblikovno nestandardnost kot odklon od pričakovane pregibne ali naglašene oblike oz. fonetične transkripcije, npr. pri napačnem črkovanju ali zapisu velike/male začetnice, medtem ko knjižno nestandardnost oz. neknjižnost razumemo kot določen tip sporočanjske oz. registrske zaznamovanosti, ki se tipično kaže v neformalnih govornih položajih. Za opredeljevanje tovrstne leksike uporabljamo v slovarski bazi sistem t. i. sporočanjskih, vrednotenjskih, stilnih in pragmatičnih oznak oz. posamezne elemente pomenskega opisa, kot so pomenski indikator, razlaga in semantični tip. Organizacija podatkov v Digitalni slovarski bazi za slovenščino pri tem omogoča usmerjenost povezav med nestandardnimi in standardnimi zapisi leksikalne enote ter vključevanje govorjenih oblik na način, po katerem se zapis govorjene oblike povezuje tako z zapisom nevtralne oblike kot z izgovornimi variantami.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-14 16:45:45</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>189753</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
