<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189726"><dc:title>Pregled učinkov različnih tipov vadbe na telesno zmogljivost paraplegikov</dc:title><dc:creator>Voler,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrumbelj,	Boro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>paraplegija</dc:subject><dc:subject>telesna zmogljivost</dc:subject><dc:subject>telesna vadba</dc:subject><dc:subject>vzdržljivostna vadba</dc:subject><dc:subject>vadba za moč</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>funkcionalna neodvisnost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil pregledati in sintetizirati ugotovitve iz znanstvene literature o učinkih različnih tipov vadbe na telesno zmogljivost oseb s popolno paraplegijo. Posebna pozornost je bila namenjena vzdržljivostni vadbi, vadbi za moč, vadbi ravnotežja in posturalne kontrole ter vadbi gibljivosti.
Magistrsko delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Uporabljeni so bili domači in tuji znanstveni članki ter strokovna literatura, pridobljeni iz različnih znanstvenih baz podatkov in drugih strokovnih virov.
Pregledana literatura je pokazala, da lahko redna telesna vadba pomembno prispeva k izboljšanju telesne zmogljivosti oseb s popolno paraplegijo. Ugotovitve so pokazale, da vzdržljivostna vadba izboljšuje predvsem srčno-dihalno pripravljenost, vadba za moč pa mišično jakost, mišično vzdržljivost ter učinkovitejše izvajanje funkcionalnih nalog. Pozitivni učinki so bili ugotovljeni tudi pri vadbi ravnotežja, ki prispeva k izboljšanju posturalne kontrole in kontrole trupa ter s tem omogoča učinkovitejše izvajanje aktivnosti v sedečem položaju, ter pri vadbi gibljivosti, katere glavni namen je ohranjanje funkcionalnega obsega gibanja ter zmanjševanje tveganja za razvoj sklepne togosti in kontraktur.
Pregledana literatura je pokazala tudi, da lahko kombinirani vadbeni pristopi prispevajo k celovitejšemu izboljšanju telesne zmogljivosti v primerjavi s programi, usmerjenimi zgolj v posamezno komponento telesne pripravljenosti.
Na podlagi pregleda literature je bilo ugotovljeno, da je za osebe s popolno paraplegijo najprimernejši celostno zasnovan vadbeni program, ki vključuje različne tipe vadbe in je prilagojen posameznikovim funkcionalnim sposobnostim ter potrebam. Takšen pristop lahko pomembno prispeva k večji funkcionalni neodvisnosti, ohranjanju zdravja in izboljšanju kakovosti življenja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-14 07:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189726</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>