<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189628"><dc:title>Razvoj slušnih in govornih zmožnosti v angleščini pri virtualni izmenjavi z učenci prvega razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:subject>doživljanje pouka</dc:subject><dc:subject>govorna zmožnost</dc:subject><dc:subject>prvo vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:subject>slušna zmožnost</dc:subject><dc:subject>virtualna izmenjava</dc:subject><dc:description>Virtualna izmenjava (VI) je oblika komunikacijskega pristopa k poučevanju tujih jezikov, ki z uporabo digitalnih komunikacijskih orodij omogoča sodelovanje in interakcijo med partnerskimi razredi iz geografsko ločenih okolij. Čeprav izvedba tovrstnih projektov z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije postaja vedno pogostejša, obstaja le omejeno število raziskanih primerov izvedbe z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Ob pregledu literature smo zasledili nekaj raziskav na temo VI v povezavi z razvojem slušnih in govornih zmožnosti, vendar se nobena od njih ne osredotoča na izvedbo VI s to starostno skupino. V slovenskem kontekstu ni raziskav na temo virtualnih izmenjav pri pouku angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kar bi bilo lahko povezano z dejstvom, da je pouk tujega jezika v prvem razredu postal obvezen šele v šolskem letu 2024/2025. Magistrsko delo obravnava povezanost izvedbe projekta virtualne izmenjave z razvojem slušnih in govornih zmožnosti učencev prvega razreda ter z njihovim doživljanjem pouka angleščine. V raziskavi je sodelovalo 12 učencev prvega razreda osnovne šole v osrednjeslovenski regiji, ki so s pomočjo digitalnih komunikacijskih orodij sodelovali z razredom osmih prvošolcev iz Varšave na Poljskem. V teoretičnem delu so predstavljeni komunikacijski pristop k poučevanju angleščine v zgodnjem obdobju, značilnosti razvoja slušne in govorne zmožnosti učencev v tem obdobju, značilnosti in pedagoški potencial virtualnih izmenjav ter učiteljeva vloga pri njihovi izvedbi. V empiričnem delu sta bili uporabljeni tako kvantitativna kot kvalitativna raziskovalna metoda. Pri kvantitativni raziskovalni metodi smo za pridobivanje podatkov uporabili preizkusa znanja poslušanja in govora ter vprašalnik o doživljanju pouka angleščine. Preizkuse govora smo zvočno posneli in posnetke po izvedbi kvalitativno analizirali. Enake instrumente smo uporabili pred začetkom VI in po njenem koncu ter nato primerjali dobljene rezultate. Rezultati raziskave kažejo, da so učenci med izvedbo projekta močno napredovali tako na področju slušne kot na področju govorne zmožnosti. Pri tem se je izkazalo, da so učenci na preizkusu govorne zmožnosti napredovali predvsem glede uporabe besedišča in struktur, ki so bile uporabljene med izvedbo sinhrone virtualne izmenjave ali podpornih dejavnosti. Med raziskavo nismo ugotovili značilnih povezanosti izvedbe virtualne izmenjave s spremembami v doživljanju pouka angleščine. Čeprav izsledkov raziskave zaradi premajhnega vzorca ne moremo posplošiti na osnovno množico, so lahko ti učiteljem v spodbudo in podporo pri izvedbi podobnih projektov. Predstavljajo lahko izhodišče za oblikovanje smernic in izobraževalnih vsebin pri izvedbi podobnih projektov. Prav tako so lahko osnova za nadaljnje raziskovanje tematike virtualnih izmenjav pri pouku angleščine na razredni stopnji v slovenskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>L. Bizjak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-11 08:30:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189628</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
