<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189616"><dc:title>Multisenzorno strukturirano poučevanje pisanja in branja angleških besed učenke z disleksijo</dc:title><dc:creator>Mohorko,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>disleksija</dc:subject><dc:subject>poučevanje angleščine kot tujega jezika</dc:subject><dc:subject>multisenzorni strukturirani pristop</dc:subject><dc:subject>direktno poučevanje</dc:subject><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava poučevanje angleščine kot tujega jezika pri učencih z disleksijo. V
teoretičnem delu so predstavljeni kognitivni dejavniki, ki vplivajo na učenje angleščine kot
tujega jezika pri učencih z disleksijo, vpliv maternega jezika na usvajanje angleščine ter z dokazi
podprti pristopi k poučevanju, s posebnim poudarkom na multisenzornem strukturiranem
pristopu. Posebej pomembno je preveriti, kako se takšen pristop obnese pri učenju angleščine
kot tujega jezika pri učencih z disleksijo v slovenskem šolskem okolju, kjer se zaradi razlik med
slovenskim in angleškim ortografskim sistemom pojavljajo dodatni izzivi pri povezovanju
glasov in črk, dekodiranju ter zapisovanju besed.
Namen magistrskega dela je preučiti spremembe v fonološkem zavedanju, dekodiranju in
ortografskih spretnostih pri učenki z disleksijo po izvedbi multisenzornega strukturiranega
specialnopedagoškega treninga.
V empiričnem delu je bila izvedena študija primera učenke 7. razreda z disleksijo, v okviru
katere je potekal 20-urni specialnopedagoški trening, temelječ na načelih multisenzornega
strukturiranega pristopa. Intervencija je bila usmerjena v razvijanje fonološkega zavedanja,
povezovanja fonemov in grafemov, dekodiranja ter ortografskih spretnosti pri branju in
zapisovanju angleških besed. Učenkine dosežke smo preverjali pred izvedeno intervencijo in
po njej z uporabo standardiziranih in neformalnih preizkusov ter jih dopolnili s kvalitativno
analizo napak in opažanj med izvajanjem treninga.
Rezultati raziskave kažejo, da so se po intervenciji najizrazitejše pozitivne spremembe pokazale
pri dekodiranju in zapisovanju angleških besed, zlasti pri nalogah, povezanih z obravnavanimi
fonemsko-grafemskimi in ortografskimi vzorci. Napredek na področju fonološkega zavedanja
je bil manj enoten, prav tako se izboljšanje ni pokazalo pri vseh uporabljenih preizkusih
ortografskih spretnosti. Ugotovitve tako nakazujejo, da lahko sistematično, eksplicitno in
multisenzorno poučevanje prispeva k razvoju posameznih temeljnih spretnosti branja in
pisanja angleških besed pri učenki z disleksijo, pri čemer je za njihovo avtomatizacijo potrebna
daljša in kontinuirana podpora.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-10 08:30:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189616</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>