<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189602"><dc:title>Glasbene dejavnosti v delovni terapiji kot podpora duševnemu zdravju</dc:title><dc:creator>Suhoveršnik,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>terapevtski medij</dc:subject><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>motnje v duševnem zdravju</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje v duševnem zdravju so med najpogostejšimi obolenji na globalni ravni in predstavljajo enega vodilnih vzrokov invalidnosti ter zmanjšane kakovosti življenja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije z motnjami duševnega zdravja živi več kot ena milijarda ljudi po svetu. Te motnje pogosto vplivajo na posameznikovo zmožnost izvajanja vsakodnevnih okupacij in sodelovanja v družbi. Namen: Pridobiti vpogled v to, kako se glasbene dejavnosti uporabljajo v delovnoterapevtski obravnavi ter kakšen je njihov doprinos k vsakodnevnemu delovanju odraslih in starejših odraslih z motnjami v duševnem zdravju ali s kognitivnim upadom. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili pregled literature. Iskanje literature je potekalo v treh podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Web of Science ter v Google Scholarju kot dodatnem viru. Omejili smo se na članke v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2015 in 2025. Uporabljena je bila naslednja kombinacija ključnih besed: ("occupational therap*" OR "occupational therapist*") AND ("music-based*" OR "music intervention*" OR "singing*" OR "drumming*" OR "rhythm*"). Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov različnih metodoloških zasnov; dve randomizirani kontrolirani študiji, dve kvazi-eksperimentalni študiji, eno eksperimentalno študijo, eno kvalitativno študijo, eno študijo primera ter en pregled literature. Na podlagi tematske sinteze smo oblikovali pet osrednjih tem: vpliv glasbenih dejavnosti na čustveno blagostanje, vpliv na kognitivne funkcije in delovanje, sodelovanje v družbi in okrevanje, individualni pristop kot ključni dejavnik učinkovitosti ter vloga delovnega terapevta. Razprava in zaključek: Glasbene dejavnosti so se v delovnoterapevtski praksi izkazale kot uporaben terapevtski medij, ki lahko podpira čustveno, kognitivno in socialno delovanje odraslih z motnjami v duševnem zdravju. Kot pomemben dejavnik učinkovitosti se kaže individualen pristop, ki upošteva posameznikovo klinično stanje in zmožnosti, obliko intervencije ter njegove želje. Delovni terapevt v glasbenih dejavnostih deluje v različnih vlogah: kot izvajalec obravnave ter kot član interdisciplinarnega tima. Poleg tega ima pomembno vlogo tudi kot zagovornik skupnostnih glasbenih dejavnosti kot smiselnih okupacij zunaj kliničnega okolja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-10 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189602</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
