<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189509"><dc:title>Med okrevanjem in negotovostjo</dc:title><dc:creator>Pogorevc,	Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babnik,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dolgi covid</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>simptomi</dc:subject><dc:subject>vsakodnevno delovanje</dc:subject><dc:subject>socialna opora</dc:subject><dc:description>Kvantitativne raziskave dolgega covida opisujejo epidemiologijo in klinične značilnosti, manj pa je znanega o subjektivnih izkušnjah oseb z dolgim covidom. Namen raziskave je bil preučiti, kako posamezniki doživljajo življenje z dolgim covidom: simptome, njihov vpliv na vsakodnevno življenje, odzive okolja in oblike opore. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 15 odraslih oseb, ki so po prebolelem covidu-19 najmanj dva meseca poročale o prisotnosti simptomov. Intervjuji so bili obdelani z refleksivno tematsko analizo, s katero so bile identificirane štiri osrednje teme: simptomi, vpliv simptomov na delovanje, odzivi na stanje ter pomoč in opora. Udeleženci so poročali o raznolikih in pogosto cikličnih simptomih (npr. utrujenost, kognitivne težave, bolečine, senzorične spremembe), ki so se razlikovali po trajanju in intenzivnosti. Ti simptomi so pomembno vplivali na vsakodnevno delovanje – na delovno zmožnost, dnevna opravila in prostočasne dejavnosti. Identificirali smo notranje procese udeležencev kot odziv na stanje (preizpraševanje, prilagajanje, psihološke stiske) ter odzive okolja, ki so segali od razumevanja in opore do skepticizma ali minimiziranja težav. Tema prejeta in želena pomoč in opora sta vključevali različne akterje, pri katerih so udeleženci iskali ali pridobili pomoč – strokovnjaki, družina, prijatelji, širše socialno okolje. Rezultati kažejo, da je dolgi covid kompleksno biopsihosocialno stanje, ki vpliva na različne vidike življenja posameznikov. Raznolikost simptomov, njihova nepredvidljivost ter odzivi okolja lahko povečujejo psihološko stisko in otežujejo prilagajanje. Raziskava poudarja potrebo po multidisciplinarni obravnavi ter večjem razumevanju in opori osebam z dolgim covidom v zdravstvenem, delovnem in družbenem okolju.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-08 09:23:47</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>189509</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>