Neposrednost pravnega interesa v postopku ocene predpisov pred Ustavnim sodiščemRadelj, Tia (Avtor) Bardutzky, Samo (Mentor) Mauhler, Mojca (Komentor) neposrednost pravnega interesaprocesna predpostavkaizčrpanost pravnih sredstevustavna pritožbazaostrovanjedostop do ustavnosodnega varstvaMagistrsko delo obravnava pravni interes kot procesno predpostavko za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, s posebnim poudarkom na razvoju in spreminjanju zahteve po neposrednosti pravnega interesa. Namen dela je ugotoviti, kako se je skozi prakso Ustavnega sodišča oblikovala vsebina neposrednosti ter ali je mogoče v njenem razvoju prepoznati težnjo po omejevanju dostopa do ustavnosodne presoje. Analiza sodne prakse pokaže, da zahteva po neposrednosti ni nastala šele z zaostritvami sodne prakse po letu 2007, temveč je bila kot element pravnega interesa prisotna že od začetka ustavnosodne presoje po osamosvojitvi. Njeno razumevanje pa se je skozi čas pomembno spreminjalo. V začetnem obdobju je Ustavno sodišče neposrednost razlagalo širše, postopoma pa je oblikovalo zahtevo po konkretnejši povezavi med pobudnikom in izpodbijanim predpisom. Tako je med letoma 2001 in 2003 zahtevalo izkaz že začetega postopka na ustreznem pravnem področju, prelom v razumevanju neposrednosti pa je sledil v obdobju okrog leta 2007, ko se je neposrednost povezala z zahtevo po predhodnem izčrpanju pravnih sredstev in hkratni možnosti ustavne pritožbe. Čeprav je leta 2009 sodna praksa pokazala določeno odpiranje tega standarda (zlasti z razvojem novega koncepta nesprejemljivega pravnega tveganja), je v najnovejši sodni praksi mogoče zaznati ponovno zaostrovanje, predvsem z zahtevo po predhodnem uveljavljanju odškodninskega varstva.T. Radelj20262026-10-08 09:00:37Magistrsko delo/naloga189507sl