<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189394"><dc:title>Glagolska predpona za- pri zvočnih glagolih v slovenščini</dc:title><dc:creator>Derganc,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>rezijanskonarečje</dc:subject><dc:subject>tersko narečje</dc:subject><dc:subject>nadiško narečje</dc:subject><dc:subject>glagolski vid</dc:subject><dc:subject>predpona za-</dc:subject><dc:subject>zvočni glagoli</dc:subject><dc:description>Članek izhaja iz analize Rosanne Benacchio o vidski tvorbi zvočnih glagolov v rezijanščini, terskem in nadiškem narečju. Rosanna Benacchio ugotavlja, da je stanje v rezijanščini bolj arhaično kot v terskem in nadiškem narečju. V rezijanskem narečju se razlikujejo semelfaktivi, tvorjeni s sufiksom -nu- in kasneje dodatno s prefiksom za- na eni in dovršniki, ki pomenijo kratko, večkratno dejanje, tvorjeni s prefiksom s-/z- (blejat – (za)blejnut – zblejat), na drugi strani. V terskem in nadiškem narečju obstajajo samo tvorjenke s predpono za- in brez sufiksa -nu- (bleati – zableati; blejat – zablejat). Takšno je tudi stanje v slovenščini. Glagoli zvočnega oglašanja tvorijo dovršnike oz. vidske korelative (Krvina) s predpono za- (kričati – zakričati), v katerih se zliva pomen enkratnosti, kratke izvedbe dejanja in začetnosti, tudi preprosto celostnosti/dovršnosti. V tem oziru se glede delovanja glagolskega vida spet kaže pripadnost slovenščine in njenih narečij v zahodno skupino slovanskih jezikov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-10-05 11:02:47</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>189394</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
