<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189345"><dc:title>Ocena frekvence nastavitve primarnega polja pri izbranih rentgenskih preiskavah v splošni radiološki diagnostiki</dc:title><dc:creator>Hozjan,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaslanjanje</dc:subject><dc:subject>elektronsko zaslanjanje</dc:subject><dc:subject>digitalna radiografija</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>Uvod: V splošni radiološki diagnostiki je ustrezno zaslanjanje primarnega rentgenskega snopa pomemben del optimizacije, saj omejuje nepotrebno izpostavljenost pacienta in zmanjšuje količino sipanega sevanja. Pri digitalni radiografiji lahko elektronsko zaslanjanje oz. obrezovanje slike naknadno zmanjša prikazano slikovno polje in s tem prikrije dejansko velikost obsevanega področja. Namen: Namen magistrskega dela je bil oceniti učinkovitost nastavitve primarnega slikovnega polja pri izbranih rentgenskih preiskavah v splošni radiološki diagnostiki. Želeli smo ugotoviti pogostost neustreznega zaslanjanja, oceniti razlike med primarno eksponiranim in elektronsko zaslonjenim slikovnim poljem ter primerjati vrednosti produkta doze in površine (DAP) in ocenjenega nepotrebnega DAP med dobro in slabo zaslonjenimi rentgenogrami. Metode dela: Izvedli smo retrospektivno raziskavo, v katero smo vključili 603 rentgenograme vratne, torakalne in ledvene hrbtenice, rame ter kolka. Rentgenograme smo glede na odstopanje med primarno eksponiranim in elektronsko zaslonjenim slikovnim poljem razvrstili med dobro in slabo zaslonjene. Analizirali smo velikost obeh slikovnih polj, odstopanje v horizontalni in vertikalni smeri, DAP ter ocenjeni nepotrebni DAP. Podatke smo statistično analizirali s programom IBM SPSS Statistics. Rezultati: Med 603 analiziranimi rentgenogrami je bilo 444 (73,6 %) slabo in 159 (26,4 %) dobro zaslonjenih. Neustrezno zaslanjanje je prevladovalo pri vseh analiziranih projekcijah. Z elektronskim zaslanjanjem je bilo v povprečju odstranjenih 25,55 % primarno eksponiranega slikovnega polja. Pri večini projekcij so bile vrednosti DAP višje pri slabo zaslonjenih rentgenogramih, statistično značilne razlike pa smo ugotovili pri šestih od devetih primerljivih projekcij. Ocenjeni nepotrebni DAP je bil pri vseh devetih primerljivih projekcijah statistično značilno višji pri slabo zaslonjenih rentgenogramih. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na pogosto neustrezno nastavitev primarnega slikovnega polja in uporabo elektronskega zaslanjanja za zmanjševanje končnega prikazanega polja. Večji ocenjeni nepotrebni DAP pri slabo zaslonjenih rentgenogramih poudarja pomen ustreznega primarnega zaslanjanja pri optimizaciji izpostavljenosti pacientov. Z ustreznim zaslanjanjem lahko omejimo nepotrebno izpostavljenost pacienta, pri tem pa moramo zagotoviti prikaz vse anatomije, potrebne za diagnostično oceno. Elektronsko zaslanjanje lahko spremeni končni prikaz rentgenograma, ne more pa nadomestiti pravilne nastavitve primarnega rentgenskega polja pred ekspozicijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-04 07:46:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
