<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189304"><dc:title>POMANJKANJE ZDRAVSTVENEGA KADRA IN PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI</dc:title><dc:creator>Sadič,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomanjkanje zdravstvenega kadra</dc:subject><dc:subject>slovenski zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>priznavanje poklicnih kvalifikacij</dc:subject><dc:subject>ZPPKZD</dc:subject><dc:subject>Švedska</dc:subject><dc:subject>Litva</dc:subject><dc:description>Pomanjkanje zdravstvenega kadra predstavlja eno resnejših strukturnih težav slovenskega zdravstvenega sistema. Eden izmed kazalnikov pomanjkanja je število zdravstvenih delavcev v primerjavi z ostalimi državami. Po podatkih Eurostata se Slovenija uvršča med države članice Evropske unije z najnižjim številom zdravnikov, diplomiranih medicinskih sester in magistrov farmacije na 100.000 prebivalcev.
Slovenija je od leta 2022 sprejela pomembne strateške in zakonodajne ukrepe za reševanje kadrovske problematike. Pomemben ukrep na področju pridobivanja tujega zdravstvenega kadra predstavlja Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstveni dejavnosti, ki je vzpostavil enoten sistem priznavanja tujih poklicnih kvalifikacij za vse regulirane zdravstvene poklice. Med pomembnejšimi novostmi so demonstracijski posegi, usposabljanje, možnost ponudbe za delo za vse regulirane poklice v zdravstvu, ukinitev predhodno zahtevanega jezikovnega pogoja in mnenja o izobraževanju.
Magistrsko delo proučuje položaj Slovenije na področju pomanjkanja zdravstvenega kadra, s poudarkom na prenovi sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij iz tujine. Glavni cilj je ovrednotiti normativne in procesne spremembe nove ureditve, njene zgodnje učinke ter potencial za izboljšanje postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij. Raziskava temelji na deskriptivni metodi, metodi vsebinske analize, sinteze in kompilacije, analizi sekundarnih virov, primerjalni analizi in normativni metodi.
Magistrsko delo zajema tudi analizo ukrepov Švedske in Litve na področju pomanjkanja zdravstvenega kadra ter prepoznavanje morebitnih dobrih praks, ki bi se lahko prenesle v slovenski zdravstveni sistem. Kot potencialno prenosljiva ukrepa sta finančne regionalne spodbude ter vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bi na enem mestu integriral vse trenutne baze podatkov ter omogočil preglednejše kadrovsko načrtovanje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 15:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189304</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
