Analiza zemeljskih premikov na območju Javorniškega Rovta s pomočjo InSAR podatkov EGMSPaunović, Sara (Avtor) Verbovšek, Timotej (Mentor) Javorniški RovtEGMSInSARzemeljski premikidaljinsko zaznavanjelezenjeSpremljanje in prepoznavanje zemeljskih premikov je pomembno na območjih poselitve in infrastrukture. Satelitska radarska interferometrija (InSAR) omogoča zaznavanje počasnih premikov površja na širših območjih skozi daljše časovno obdobje. V okviru Evropske storitve za spremljanje premikov površja (European Ground Motion Service – EGMS) so takšni podatki dostopni za območje celotne Evrope. V raziskovalni nalogi sem analizirala zemeljske premike na območju Javorniškega Rovta s pomočjo podatkov EGMS. Za analizo sem uporabila produkt Ortho za obdobje 2020–2024 ter obravnavala povprečne hitrosti premikov v smeri vzhod–zahod in v vertikalni smeri. Analizirala sem 43 merilnih točk in jih prostorsko prikazala v programu QGIS. Rezultate EGMS sem primerjala z opozorilnimi kartami verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov, drobirskih tokov in skalnih podorov ter z geološko zgradbo območja, terenskimi opažanji in podatki o padavinah. Povprečne hitrosti analiziranih točk se gibljejo med −0,4 in 12,6 mm/leto, pri čemer pri večini točk prevladuje komponenta premikanja proti vzhodu. Vertikalne hitrosti se gibljejo med −4,1 in 0 mm/leto, pri 41 od 43 točk pa so vrednosti negativne, kar kaže na prevladujočo komponento premikanja navzdol. Povišane hitrosti se na posameznih delih območja pojavljajo v skupinah prostorsko bližjih točk. Primerjava z opozorilnimi kartami je pokazala delno prostorsko ujemanje z območji povečane verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov, medtem ko pri skalnih podorih in drobirskih tokovih jasnega ujemanja ni bilo. Višjih hitrosti premikov ni bilo mogoče vezati na posamezno geološko enoto, vendar več enot na območju gradijo klastične kamnine oziroma ga prekrivajo deluvialni sedimenti, ki so lahko manj ugodni z vidika stabilnosti pobočij. Delno prostorsko ujemanje je bilo ugotovljeno tudi med povišanimi hitrostmi EGMS in deformacijami, opaženimi na terenu. Rezultati kažejo na prisotnost počasnih pobočnih premikov na območju Javorniškega Rovta, ki jih je mogoče povezovati predvsem z lezenjem površinskih oziroma preperinskih materialov. Podatki EGMS predstavljajo uporabno dopolnitev opozorilnih kart in terenskih raziskav pri prepoznavanju počasnih premikov površja.S. Paunović20262026-10-02 09:00:37Zaključna naloga189170sl