<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189164"><dc:title>Histološke spremembe v sečnem mehurju in distalnem delu debelega črevesa v modelu perifernega živčnega sistema za Parkinsonovo bolezen</dc:title><dc:creator>Redžepović,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Carlsson,	Thomas	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>6-hidroksidopamin</dc:subject><dc:subject>periferni živčni sistem</dc:subject><dc:subject>distalni del debelega črevesa</dc:subject><dc:subject>sečni mehur</dc:subject><dc:description>Parkinsonova bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri se poleg motoričnih simptomov pogosto pojavljajo tudi gastrointestinalne in urinarne motnje, kar kaže na možno vlogo perifernega avtonomnega živčnega sistema v patofiziologiji bolezni. 
V magistrski nalogi smo raziskali, ali sistemska periferna kateholaminergična okvara, povzročena s 6-hidroksidopaminom (6-OHDA), povzroči strukturne in funkcionalne spremembe v distalnem delu debelega črevesa in sečnem mehurju. 
Uspešnost modela smo preverili z imunohistokemijskim barvanjem tirozin hidroksilaze. Izražanje izbranih označevalcev smo ovrednotili z imunofluorescenčnim barvanjem, funkcionalne spremembe pa smo preučevali z eksperimenti v organski kopeli. 
Sistemsko injiciranje 6-OHDA je povzročilo izrazito zmanjšanje imunoreaktivnosti tirozin hidroksilaze v srčnem tkivu, medtem ko v striatumu in črnem jedru niso bile opažene očitne lezije, kar podpira pretežno periferno naravo modela. 
Pri izražanju analiziranih označevalcev med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v distalnem kolonu ali sečnem mehurju. Prav tako v sečnem mehurju niso bile ugotovljene značilne razlike v funkcionalnih odzivih.
Nasprotno so bile v distalnem kolonu kontrakcije po električni stimulaciji znatno zmanjšane, zmanjšani odzivi pa so bili opaženi tudi po stimulaciji z metaholinom in serotoninom. Relaksacija, povzročena z noradrenalinom, je bila pri živalih, zdravljenih s 6-OHDA, znatno manjša. 
Rezultati kažejo, da periferna kateholaminergična okvara povzroči dolgotrajnejše funkcionalne spremembe predvsem v distalnem delu debelega črevesa, medtem ko je sečni mehur v tem modelu manj izrazito prizadet.</dc:description><dc:publisher>[L. Redžepović]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 08:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189164</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
